Avtor: Peter Podbrežnik
Izvajalec: Gong
Založba: BYG Actuel
Izid: year
Trajanje: 43:52
Ocena: 3.5/5
Od vseh progresivnorockovskih pionirjev, ki so se kot blisk iz oblačnega neba pojavili v šestdesetih let prejšnjega stoletja, so bili Canterbury scena prvaki Gong brez dvoma eni izmed najbolj nenavadnih kar v svetu eksperimentalne glasbe vsekakor ni bil majhen dosežek. Gong so večino svojega obstoja, predvsem v inkarnacijah pod vodstvom ekscentričnega avstralskega kitarista/pevca Daevida Allena, večinoma delovali kot mednarodna glasbena družina oziroma kot mednarodna skupnost in ne kot običajen rock band. To je bila ena njihovih glavnih posebnosti vendar še zdaleč ne edina.
Ena izmed ključnih skupin progresivnega rocka, psihadeličnega rocka in space rocka je pravzaprav nastala po golem naključju. Leta 1967 so britanske oblasti Allenu, ki je bil tedaj še član Soft Machine in je sodeloval pri njihovem prvem singlu, za tri leta prepovedale vstop na britanska tla, ker mu je potekla viza za vstop v omenjeno državo. Soft Machine so se tedaj ravno mudili na francoski turneji in Allen je bil posledično primoran zapustiti te pionirje progresivnega rocka in ostati v Parizu. Tam je skupaj s svojo partnerko, nič manj ekscentrično glasbenico angleškega porekla Gilli Smyth, ki je bila tedaj profesorica na pariški Sorbonni, začel polagati temelje Gong glasbi.
Zaradi udeležbe na pariških protestih leta 1968 sta jo ekscentrična partnerja za kratek čas ‚popihala‘ na špansko Majorco, preden sta se na povabilo prijatelja vrnila v Pariz in začela ustvarjati Gong prvenec »Magick Brother«. Album je nastajal v kaotičnih razmerah saj se basist Christian Tristch ni pravočasno pojavil v studiu zato je moral vse bas linije odigrati kar Allen, ki je bil večino svoje kariere kitarist. Bobnar Rachid Houari se je uspel pravočasno pojaviti na snemanju, a ga je Allen že po enem letu zamenjal s precelj bolj zanesljivim in veščim Pipom Pyleom.
Saksofonist in flavtist Didier Malherbe je bil edini od treh glasbenikov, ki sta jih Allen in Symthova prvotno najela za snemanje »Magick Brother«, ki je naglo postal obvezen del klasičnih Gong in še dandanes občasno sodeluje z moderno verzijo te kultne skupine. In kakšne so bile glasbene naloge Allenove družice? Tvorba spakljivih glasov, eden bistvenih elementov Gong glasbenega čudaštva, je bila vedno glavno opravilo te psihadelične čarovnice, ki pa kljub njeni na trenutke nadležni glasovni naravi nikoli ni postala pretirano moteč element kot recimo na tem področju veliko hujša Yoko Ono.
»Magick Brother« je bil slogovno najbližje psihadeličnemu rocku in občasno psihadeličnemu popu in je zgolj na trenutke potegnil na Allenove kasnejše, precej bolj ambiciozne spacerockovske podvige, ko je prek kultne Radio Gnome trilogije razvil popolnoma lastno Gong mitologijo. Kljub temu, da Gong prvenec na trenutke boleha za tipičnimi začetniškimi težavami, ima nekaj nadvse zabavnih in zanimivih trenutkov. Album je razdeljen na dva dela; na ‚dnevni‘ in ’nočni del‘. Že uvodna eksperimenta »Mystic Sister« in »Magick Brother« dobro odsevata duelno naravo tega dosežka; na eni strani Allenov psihadelični pop z melodičnimi aranžmaji in njegovim specifičnim, nekoliko posmehljivim vokalnim pristopom in na drugi strani psihadelični odklopi z inštrumentalnimi improvizacijami in nadležnim smehom ter stokanjem dežurne psihadelične coprnice.
Daevidova poezija se v tej fazi njegove kariere sprehaja od ekscentričnih čudaštev (»Fable of a Fredfish /Hope You Feel OK«), hipijevskih mantranj (»Rational Anthem«) do humoresknega razvrata (»Pretty Miss Titty«), medtem ko na »Gong Song« prvič odkrije planet Gong in položi temelje Gong mitologiji o vzporednih dimenzijah, radijskih gnomih, dobri čarovnici Joni, faliranemu junaku z imenom Zero the Hero in letečih čajnikih. Skladbi »Ego« in »Gong Song«, ki predvsem na račun klavirja oziroma saksofona, vsebujeta nekaj jazzovskih elementov, že spadata med bolj reprezentativna dela Allenove tovarišije. Na sleherni kompoziciji se, podobno kot denimo na zgodnjih Pink Floyd albumih, čuti, da so bile med ustvarjanjem na delu določene opojne substance in da je bila večina kompozicij ustvarjenih popolnoma spontano.
Kljub temu, da ne manjka ‚zadetih‘ trenutkov med katerimi se človek vpraša ali so rezultat genialnosti ali zasvojenosti, verjetno obojega po malo, pa sta bila Allen in Malherbe že tedaj izvrstna glasbenika, medtem ko so skladbe kot je bila denimo otožna balada »Glad to Say to Say« opozarjale, da Gong še zdaleč ne bodo postali samo še ena izmed številnih kratkotrajnih psihadeličnorockovskih zasedb, ki so se pojavile v drugi polovici šestdesetih. Kdor se lahko brez posledic za svoje duševne zdravje prebije skozi kaotično psihadelično orgazmiranje kot je »Princess Dreaming« pa bo Gong vzljubil za vse življenje. CD verzija »Magick Brother« ima iz neznanega razloga drugačen razpored in dolžino posameznih kompozicij.
Gong prvenec »Magick Brother« je za Allenovo psihadelično klapo predstavljal soliden začetek dolgega in razburkanega glasbenega potovanja, čeprav je bil v primerjavi s kasnejšimi, spacerockovsko obarvanimi podvigi še relativno preprost dosežek. Artistični napredek se je pokazal že zelo kmalu in Gong so dandanes poleg Soft Machine in Caravan najbolj spoštovana skupina slogovno nadvse raznovrstne t.i. Canterbury scene. Gong so svoj koncertni debut doživeli leta 1969 z nastopom v Belgiji, ko jih je na odru najavil nihče drug kot hudomušno razpoloženi Frank Zappa.
Zasedba
Daevid Allen – kitara, bas kitara, vokal
Gilli Smyth – vesoljski šepet
Didier Malherbe – flavta, soprano saksofon
Rachid Houari – bobni, tolkala
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Barre Phillips – kontrabas na 4 & 10
Earl Freeman kontrabas na 8, klavir na 9
Burton Greene – klavir na 8
Dieter Gewissler – upognjeni kontrabas na 2 & 9
Tasmin Smyth (Gillijina hči) – glasovi na 1 & 10
Produkcija
Jean Georgakarakos in Jean-Luc Young
Seznam skladb
– Early Morning –
1. Mystic Sister / Magick Brother (4:44)
2. Change the World (aka Rational Anthem) (4:10)
3. Glad To Sad To Say (3:35)
4. Chainstore Chant / Pretty Miss Titty (4:38)
5. Fredfish / Hope You Feel OK (3:18)
– The Late Night –
6. Ego (3:55)
7. Gongsong (4:05)
8. Princess Dreaming (2:55)
9. 5 & 20 Schoolgirls (4:23)
10. Cos You Got Green Hair (4:58)
