Izvajalec: Zion
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Zion predstavlja vrnitev na glasbeno prizorišče odličnega vokalista Freddy Curci-ja, Kanadčana, katerega kariera sega v pozna sedemdeseta, ko je bil v skupini Sheriff, najbolj pa je cenjen po svojem doprinosu na edini in istoimenski album skupine Alias, ki jo je Freddy ustanovil skupaj s člani skupine Heart. Freddy je znan po širokem razponu in močnem vokalu tudi v najvišjih sekvencah in soul smernice z imeni Bobby Kimball (Toto), Lee Small (Surveillance), Joseph Williams, Steve Overland (FM) ali celo Glenn Hughes (a z mnogo manjšo sposobnostjo artikulacije vokala). Nekaj skladb je bilo napisanih še za drugi Alias album, ki pa ni ugledal belega dne (How Much Longer Is Forever).
Možakar je bil pred kratkim resno bolan in vprašaje je bilo, če bo lahko sploh še smel peti. „Zion“ je odgovor! Pa zadrži visoka pričakovanja?
Ne! Preprosto ne in to v največji meri zaradi produkcije albuma, ki je popolnoma pohabila material. Večino materiala je produciral Freddy sam, v treh skladbah je na pomoč priskočil Fabrizio V. Zee Grossi in originalni posnetki (master tapes) so bili kvalitetno tako klavrni, da so odromali v Nemčijo na popravilo k ton mojstru Dennisu Wardu (Pink Cream 69), da reši, kar se rešiti sploh da! Zvok je sedaj vsaj deloma „poravnan“, vendar pa… Bilo je le nekoliko prepozno.
Curci poseduje idealen vokal za čist melodičen AOR zvok. Med inštrumenti (zlasti orgle, kitarski riffing) in vokalom preprosto ni jasnine, ni ravnovesja, vse je zbito in streseno v konglomerat in iz tega labirinta zatohle megle, preprosto ne najdeš izhoda. Album nima prave „noge“. Ritem linija ni eksplozivna, preveč je pomaknjena v ozadje, bas linija zveni motno, prav tako pa sam riffing nima melodične ostrine, ki navadno povzdiguje celokupen zvok tovrstnih AOR prijemov na višjo raven, no vsaj naj bi jih. Bobnar preprosto kot, da bi živel v drugi dimenziji, brez posebnih prehodnih trikov, ki bi pomagali razgibati skladbe, copotanje činel nezadržno prebija skupni zvok bobnov. Kitarski distortion odprtih riffov kar pojenja v jakosti zvoka na prehodih, namesto da bi strupeno vlekel in polnil zvočno sliko! Grozota!!!!
Takšen album postane resnična muka in zaradi grozljive produkcije zoprno kljuje v uho, kot nadležen komar. Nasploh, ko pmisliš, da je Freddy odličen vokalist, da je bil namen dober, ideje lepe in da bi pod taktirko pravega človeka lahko vse skupaj zaživelo v povsem drugi luči. Zanimivo, da so komadi Dangerous, No Surprise in Chrash The Mirror mnogo bolj sprejemljivi zvokovno in vse sestavine v njih nosijo mnogo več jasnosti, Freddyjev vokal, pa zadovoljivo mero eksplozivnosti. Producent teh komadov je bil Fabrizio Grossi in očitno je Ward uspel izvleči ravno v njih maksimum.
Skladbe so večinoma zgrajene iz zanimivih motivov, ki bi kot že rečeno v rokah drugega producenta dale albumu povsem drug obraz. Glede na ugledno reputacijo tega pevca so bila pričakovanja nadvse visoka, no izpod „pace“ pa je privekal „grdi raček“, ki mu žal ne more pomagati nobena lepotna operacija.
Zasedba
Freddy Curci – vokal, bobni, bas kitara, kitara, piano, orgle
Joey Scoleri – kitara
Jason Hook – kitara
Ross Greene – orgle
Ken Malandrino – bas kitara
Jason Hook – bsa kitara
Paul Marangoni – bobni
Joey Greco – bobni
Produkcija
Freddy Curci & Fabrizio V. Zee Grossi
Seznam skladb
1. All It Takes Is A Minute
2. How Much Longer Is Forever
3. One Man Alone
4. Dangerous
5. I’m Running Home
6. Everybody’s Watching
7. No Surprise
8. The Sky Is Falling
9. The Devil’s Dance
10. Who Do You Think You Are
11. Crash The Mirror
Trajanje albuma: 49.54
