Violator
Izvajalec: Depeche Mode
Založba: Mute Records
Izid: year
Ocena: 5/5
Violator je bil glede na predhodnik „Music For The Masses“ orientiran veliko bolj „u ritmu muzike za ples“ – torej je sledil trendu tehno dance boom-a, ki ga je zaznamovalo obdobje na pelomu osemdesetih v devetdeseta. „Violator“ je glede na „Music For The Masses“ veliko bolj dostopen album. Beat je v produkciji za tisti čas sodobno avantgarden, kitara še poudarja agresivni izraz nove ritmične podobe, na drugi strani pa je protiutež Daveov vokal, ki mnogokrat poudarjeno v tem kontrastu valovi z uporabo „stereo efekta“ (Personal Jesus). Osnovnemu ritmu so dodani nasemplani „podritmi“, ki gradijo edinstveno sočno zmes, ki dejansko to pot kraljuje albumu. Delo sinthesyzerjev je to pot pomaknjeno v produkciji v ozadje, a ta ob tem učinkovito objema kontrast v produkciji poudarjene ritmike na eni strani in Daveovega čutnega vokala na drugi. Ta podkrepljeni osnovni ritem komadov je nadgrajen kot ponavadi s programskimi vzorci, ki, kot „podritmi“, znova imenitno gradijo sočen zvok plošče. Depeche Mode so v zvok na „Violator“ še bolj očitno vgrajevali kitaro. Vendar je mogoče to mejo zaznati. Očitno obstaja pri Depeche Mode jasna meja, ki jo ne prestopijo. Akustični zvok kitare je zminimaliziran na vsega dva ali tri tone enoglasnega „primitivnega“ brenkanja, ki pa služi v vlogi, kot da bi šlo za le še en „programski vzorec“. Gore je pustil zvoku kitar popolnoma naraven zven, ki je imenitno vklopljen v elektronski tehno objem skladb. Martin Gore uporablja pri tem le zgornje tri strune z namenom, da podkrepi ritem skladb. Zgolj ritem. Torej le začimba. Elektronski pristop in podoba Depeche Mode kot „sinth pop“ benda ostaja nespremenjena.
Depeche Mode so na tem albumu spravili skupaj strašne hite, ki so pomenili pravi „bum“ na lestvicah širom sveta. MTV v ZDA jih je bil vseskozi poln, tam so sedaj fantje dosegli pravi status superzvezd. „Enjoy The Silence“ je dosegel #2 na lestvicah v rodni Veliki Britaniji. Tako visoko pred njim še ni prilezel nobeden Depeche Mode hit na lestvicah Britanskega otočja. Enjoy the Silence je postal najuspešnejši hit v karieri skupine. Gre za zimzeleni hit, ki ni nič manj vreden od zimzelenih hitov največjih kultnih skupin, denimo v klasičnem rocku ali popu. To je komad z efektom na poslušalca, da ko se enkrat odvrti do konca, te preprosto zgrabi želja da pritisneš „repeat“ na CD-predvajalniku in bi poslušal lahko tako skladbo neprenehoma.
Album se odpre z agresivnim tehno beatom v World In My Eyes in mračnim Daveovim vokalom, nadvlada pa v takoj nad vsem kreacija znane mračne atmosfere, ki je zaščitna znamka skupine. Takoj nas pozdravi tudi primitvni kitarski motiv, katerega funkcija je že omenjena v prejšnjih odstavkih. Skladbe so druga za drugo maksimalno dovršene in album deluje še bolj kompaktno od predhodnika „Music For The Masses, kajti kandidatov za hit je na „Viloator“ v neprimerno večjem izobilju. Najbolj agresiven beat med vsemi skladbami albuma nosi gotovo Personal Jesus kateremu se enkratno prilega baladna Waiting For The Night, ki se ravno dovolj dolgo vrti, da pričakovanja nestrpno naraste do meje, ko želiš spremembo in ravno v tem treuntku udarijo Depeche Mode z Enjoy The Silence. Sprva je bil komad namenjen baladnemu tempu, pa je v fazi snemanja albuma prišlo do eksperimentiranja, za katero je kriv v večini Alan Wilder. Ideja o pospešitvi tempa skladbe, Goreu najprej nikakor ni bila všeč, vendar pa so bili ostali, z managementom skupine vred, izredno navdušeni nad živahnostjo nove verzije skladbe, tako da je pri tem tudi ostalo. Skupina se je zavedala, da nosi Enjoy The Silence velik potencial hita, vendar pa, da bo to hit, ki bo tako velik in razvpit, o tem pa se jim niti sanjalo ni. Komad ne služi le kot dobra podloga za izvajanje plesnih gibov, pač pa je kot nalašč za početje raznoraznih drugih intimnosti, če veste kaj mislim? Resnično eden najlepših kompozicij, kar so jih Depeche Mode spravili kdajkoli skupaj in ob tem ne bom skromen, če rečem, da gre nasploh za eno izmed najlepših skladb v pop glasbi. Še bolj čvrsti ritmični adut pa nosi za njo znova mnogo bolj obskuren in zdramatiziran The Policy Of Truth, ki tako uspešno predrami zasanjano atmosfero, katero je vnesel na album Enjoy The Silence, kajti v njem razvije skupina pravi bombastični galop.
„Violator“ je mnogo bolj temačen od „Music For The Masses“, z najbolj svetlo točko albuma Enjoy The Silence. Če se znova vrnem na komad je poleg znanega minimalizma po katerem slovi skupina, zanimivo minimalistično besedilo, ki pove veliko več kot bi sicer. Skratka besede so praktično nepotrebne. Prepuščaj se čutu in prisluhni tišini ter jo uživaj, kajti ta pove prav vse, vse kar sicer besede skrivajo. S tem je opisna tista znana formula kratkih jasnih potez, ki je z „Violator“ pripeljala Depeche Mode na sam val vrhunca kariere. „Violator“ je po komponistični in komercialni uspešnosti eden najmočnejših oziroma je najmočnejši Depeche Mode album. To je eden tistih albumov, ki bi ga moral v svoji zbirki posedovati vsakdo, saj to sodi v splošno izobrazbo slehernega posameznika. Mojstrovina, ki je ohranila Depeche Mode v fokusu množic Skupina je ohranila vse najpomembnejše značajske atribute, naredila nov razvojni korak naprej ter ostala sveža v svoji avantgardnosti, kot produktu nenehne pozitivne kreativnosti lastnega umetniškega genija.
Zasedba
Dave Gahan – vokal
Martin Gore – klaviature, kitare
Andrew Fletcher – klaviature
Alan Wilder – klaviature, programiranje
Produkcija
Flood
Seznam skladb
2006 re-release
Mute: DM CD 7 (CD/SACD + DVD) / CDX STUMM 64 (CD/SACD)
CD 1.:
Disc 1 is a hybrid SACD/CD with a multi-channel SACD layer.
1. World in My Eyes (4:26)
2. Sweetest Perfection (4:43)
3. Personal Jesus (4:56)
4. Halo (4:30)
5. Waiting for the Night (6:07)
6. Enjoy the Silence (6:12)
7. Policy of Truth (4:55)
8. Blue Dress (5:41)
9. Clean (5:28)
Trajanje albuma: 47:04
CD 2.:
Disc 2 is a DVD which includes „Violator“ in DTS 5.1, Dolby Digital 5.1 and PCM Stereo plus bonus tracks
1. World in My Eyes (4:26)
2. Sweetest Perfection (4:43)
3. Personal Jesus (4:56)
4. Halo (4:30)
5. Waiting for the Night (6:07)
6. Enjoy the Silence (6:12)
7. Policy of Truth (4:55)
8. Blue Dress (5:41)
9. Clean (5:28)
Bonus Tracks (in PCM Stereo):
1. Dangerous (4:22)
2. Memphisto (4:03)
3. Sibeling (3:18)
4. Kaleid (4:18)
5. Happiest Girl [Jack Mix] (4:58)
6. Sea Of Sin [Tonal Mix](4:46)
Additional Material:
„Depeche Mode 89-91 (If You Wanna Use Guitars, Use Guitars)“ [32’28“ video]