Izvajalec: Into Eternity
Založba: Century Media
Izid: year
Ocena: 4/5
Pred menoj je še ena dokaj presenetljiva reč! Le kaj neki se tokrat vrti v mojem CD predvajalniku? Novi Into Eternity album! Fantje so kanadski progresivni metalci, ki vnašajo elemente ekstremnega metala v svojo osnovo, katera sicer izhaja iz klasične metalske šole. Če omenim besedo „Painkiller“ navito na petkratno hitrostno potenco agresije, se morda približam Into Eternity, kar pomeni, da je ritmična podkovanost skupine pravi tehnično izpiljeni thrash metalski marš skozi album.
Skupina ponuja različne vokalne pristope! Najprej ekstremno! Brutalni vokali se sprehajajo od death metal growlov do hardocoreovskega trpečega mačjega cvileža, ki ju mnogokrat spremljajo supersonični blasti. No na drugi strani je z nami čisti pristop vnosa izredne melodičnosti „old school speed metala“ tipa Helstar ali zgodnjih Fates Warning in visokega nebo parajočega vrešča, ki kvalitativno dohaja celo tistega, ki ga je sposoben sam Tim „Ripper“ Owens (Beyond Fear, Iced Earth, ex – Judas Priest). Značilnost melodičnega vokala je ta, da je eksploziven in močan v slehernem registru in v tem ne popušča v nobeni točki albuma. Preplet različnih vokalnih pristopov okusno sledijo tehnično zahtevni večkratni menjavi tempa v komadih in so faktor, ki dodatno potencira samo nepredvidljivost „The Scattering Of Ashes“.
Žal so Into Eternity znova tiste branže metal bend, ki bo s svojo raznolikostjo zajel majhen krog zvestih poslušalcev. Za death metalce so premelodični in „preveč žvrgoleči“, za melodične puriste preekstremni. Pa vendar temu ni popolnoma tako. Če vzamemo album pod drobnogled, se tehtnica kaj hitro nagne v prid ljubiteljem klasike – torej melodičnosti, krivdo za to pa v veliki meri nosi sama zgradba komadov, ki, kot je že bilo omenjeno, črpajo iz osnov klasične šole heavy metala (Judas Priest), katero so v studiu „nabildani“ mladci fizično spotencirali do skrajnih meja. Tako je vse podvrženo ekstremnemu supersoničnemu sekanju in inštrumenti v dokazovanju moči in agresije kar tekmujejo med seboj, kdo bo koga nadvladal. Produkcija ob tem nikakor ni obskurna, pač pa nosi zvočna slika svoje težišče v višjih legah. Bas linija ima ob tem ohranjen in kontrastno poudarjen prelep kovinski zven in njena linija je razločno voluminozna. Kompleksnost te skupine je morda lahko primerljiva s tisto legendarnih Death. Vendar le to in nič več. Slogovne primerjave odpadejo, prav tako tiste, ki se nanašajo na zvočno produkcijo, ob tem pa tudi floridski značilni „thrash riffing“, znan kot „palm muted schredding“, popolnoma odpade v izrazu Into Eternity.
Skupni efekt tega metal “blitzkriega“ je neverjetno poslušljiva fluidna zgibanka desetih skladb (brez uvoda), združena v kompaktnih 40 minut, brez nepotrebnega nategovanja. Bodite pozorni na ekstremno uigranost skupine, na pavze znotraj kompleksnih prehodnih pasaž, ki učinkovito prenašajo dinamiko plošče skozi celo paleto najbolj duhovitih razbeljenih metalskih ritmov. Dvojna bas stopalka je prava mala ognjevita šola „thrash“ metala. Sam občutek in atmosfera je primerljiva prej z thrash skupinami tipa Annihilator, seattleskimi Nevermore, kot s sleherno melodično progresivno metal skupino, če že pač dajemo Into Eternity predznak „progresivni metal“. Tu pridejo v bežen obzir glede vzdušja do neke mere tudi še floridski Zero Hour, vendar pa Into Eternity nikakor ne prinašajo takšne strupene bolečine med poslušanjem kot omenjen bend, pa čeprav Zero Hour sploh ne uporabljajo ekstremnih vokalov. Človek bi temu rekel, da Into Eternity sicer ne gojijo nobenih „nežnih“ melodičnih power metalsih cvetk, prav tako pa se zanimivo v širokem krogu izogibajo uničevalnosti in neusmiljenosti brezupnega pogubljenja, ki ga prinašajo prvine ekstremnega metala.
To je album za vse, ki ljubite tehnično dovršenost, natančnost, barvitost motivov in kompleksnost, a vdeto v okusno tekočo šablono, ki brez težav brzi skozi sekundarni asociacijski korteks. Ljubitelji death in black metal ekstremov, pa se izogibajte Into Eternity in „The Scattering Of Ashes“, ker vam bo po vsej verjetnosti smrdela! Ob njej boste lahko v najbolj nehvaležni prispodobi celo izgubili predstavo o tem kaj je „brutalno“ ali „estremno“, kar tako častitljivo vselej zahtevate. Into Eternity, so pojem kvalitete in morda zadošča že opazka, da je „The Scattering Of Ashes“ album, ki je velika nadgradnja vseh zaščitnih prvin skupine (nasploh po sveži integraciji izjemno kvalitetnega vodilnega melodičnega vokala Stua Blocka v svoje vrste), ki jih je ponudila na predhodniku „Buried In Oblivion“ (2004), katerega so mimogrede v nemški reviji Hard Rock (pa čeprav tam pišejo le nekaj vrstične kolumne recenzij plošč) dve leti nazaj pospremili z besedami: „…na področju metal glasbe verjetno letos ne bo več boljšega albuma“. Torej vredno greha ali vsaj preizkušnje! Saj res in mimogrede. Album nosi nek koncept, ki ga ne bomo razdirali. Pač smrt je začetek novega rojstva in strah je največja ovira učenja. Že sama naslovnica ponazarja dušo in fragmente nekdaj njenega fizičnega telesa – prah. No in nenazadnje, nekaj več mračnjaštva v produkciji, bi se v prihodnje le prileglo dragi fantje!
Zasedba
Tim Roth – kitara, „death“ vokal
Stu Block – „clean“ vokal
Troy Bleich – bas kitara
Jim Austin – bobni
Produkcija
Andy Sneap
Seznam skladb
1. Novus Inceptum (1:40)
2. Severe Emotional Distress (3:55)
3. Nothing (3:56)
4. Timeless Winter (3:25)
5. Out (4:55)
6. A Past Beyond Memory (3:38)
7. Surrounded by Night (5:08)
8. Eternal (3:13)
9. Pain Through Breathing (3:52)
10. Suspension of Disbelief (4:28)
11. Paralyzed (3:11)
Trajanje albuma: 41:21
