Izvajalec: Scheepers, Ralf
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Trajanje: 52:32
Ocena: 4.5/5
Ralf Scheepers velja za enega najimenitnejših pevcev evro power metala. Kdor ga ne pozna in sliši zanj prvikrat, je gotovo prebival zadnjih 15. let nekje daleč izven našega Osončja. Ralfova kariera je šla v osemdesetih skozi sodelovanja s skupinami Tyran Pace, Gamma Ray, najpomembnejša pa je zanj ustanovitev skupine Primal Fear s kolegom Matom Sinnerjem leta 1996, ki drži še danes, v časih ki niso najbolj naklonjena power metalu, izredno konsistenco koncertnih nastopanj na rednih turnejah in studijskih izdaj.
Ralf Scheepers bi znal povedati, da so na njegovem studijskem solo prvencu našle prostor nekatere ideje, ki jih ni mogel ali smel udejanjiti znotraj delovanja pri Primal Fear. Ker se ta vokalni titan od samega začetka zgleduje po Robu Halfordu, so primerjave z njim neizbežne. Prav tako so neizbežne tudi primerjave nekaterih skladb s slogom Primal Fear, kar je povsem logično.
Pomembna poteza s katero si pevec dodatno širi manevrski prostor je odločitev, da obdrži le ime Scheepers, kar mu omogoča aktivacijo zasedbe, ki bi ga lahko spremljala na koncertnih odrih v prihodnje, če bo seveda fortuna temu naklonjena. Takega trika se je poslužil pri aktivaciji solo kariere tudi Rob Halford.
Material je več kot všečno razgiban, a vseskozi v vsem, od prve do zadnje minute, vzor najbolj čistokrvnemu evro power metalu pristne tevtonske nemške jurizdikcije, kot si jo je sploh mogoče zamisliti. Okostenelo, nepopustljivo in prvinsko grizenje. Poleg tega se je Ralf za razgibanje albuma, ki je v primeru vključitve kar 12. skladb več, kot zaželeno odločil, da priredi Tyran Pace klasiko Saints Of Rock, v kateri je v posodobljeni različici še nadgrajena njena antemska grabežljivost, tik za njo pa je nastavljena še ena – Before The Dawn, ki pa pripada nikomur drugemu kot metalskim očakom Judas Priest.
Ob tem je pevec zbral za album slikovito tovarišijo, ki je gradila na pesmih. Za bobnanje je vpoklical k sodelovanju vsestranskega švedskega umetnika Snowyja Shawa (med drugim Mercyful Fate, King Diamond, Dream Evil) in ta v kombinaciji z kitaristom „Metal“ Mike Chlasciakom (Halford) v otvoritveni Locked In the Dungeon uteleša, ob jeklenem vokalnem performansu Scheepersa, podobno atmosferičnost otvoritve Halfordovega studijskega prvenca „Resurrection“. Torej potegne na Painkiller energičnost. V Remission Of Sin je ta energija celo podvojena, ko se vključi v duet z Ralfom sam bivši Judas Priest vriskač Tim „Ripper“ Owens. Izvrstna kombinacija, ki ji boste ploskali vsi ljubitelji neprebojne čvrstosti vokalne drže izdelanih karakteristik ekstremno visokih leg. Govora je o petju, ne o skrivanju za efekti in vražam, ki jih izkoriščajo ekstremne veje drugih metal žanrov. Remission Of Sin je v riffu starošolsko Acceptovsko naravnana, k temu občutku pa doprinese sama figuracija refrenskega napeva. Cyberfreak utrjuje zgledovanje po poznih Judas Priest/Halford špurah in album nikakor ne popušča na tej točki. V drugi polovici albuma utrjujeta nepopustljivost njegovega žgočega varjenega jekla skladbi Back On The Track in Dynasty ter zaključni kroše, ki ga prinaša Primal Fearovska koračnica Play With Fire (ne gre za priredbo istoimenske skladbe Slovencev Lene kosti), kakršne Primal Fear niso naredili od časov albuma „Nuclear Fire“.
Na albumu odstopa slogovno le Compassion nastavljena na zaključek, ki je nihče ne bi pogrešal, v kolikor je ne bi bilo na albumu. Nekaj folklore „kmetskih slik“ in pastoralnih elementov ne izostane v njej, bolj pa sodi v predvajanje v pristnih nemških krčmah, prežetih z dimom kuhanih klobas in kislega zelja.
The Fall je srednje hitro orientirana, v njej pa je nemogoče preslišati doprinos Ralfovega Primal Fear kompanjona Magnusa Karlssona, saj gre za melodično skladbo albuma, ki pa v vsem drži 100% klasično heavy metal držo. Naraste pa z njo pogubna, mračna atmosferičnost na albumu, ki je nujno zahtevana v heavy metalu, da le ta lahko v energiji polno dosega svoj namen. Doomsday opisane elemente poglablja in pooseblja trenutek albuma najvišje melodične kompaktnosti, spet pa ima glavno besedo pri aranžiranju Magnus Karlsson, ki pripravi za Scheppersa še primernejše aranžmaje, da jih slednji s svojim edinstvenim vokalnim pečatom polno dokapitalizira in skladbo maksimalno nadgradi v melodično udarni grabežljivosti, kot tudi v mračnem učinkovanju ujetega razpoloženjskega stanja. Podobna občutja oriše kasneje v ujetih vzdušjih najbolj razgibana skladba albuma The Pain Of The Accused, ki predstavi Ralfa Scheepersa v njegovi izredni vokalni variabilnosti in prožnosti najbolj jedrnato.
Na tem albumu Ralf ne stori napake. V slehernem trenutku je z vokalnim stasom (in glasom) na pravem mestu. Poleg njegovih izrednih vokalnih kvalitet, pa soodločajo o kvaliteti tega albuma domala enakovredno aranžerski in izvedbeni doprinosi sodelujoče tovarišije. V prvi vrsti dolgoletne izkušnje in poznanstva s Primal Fear tovarišem Matom Sinnerjem, ki je znova poskrbel za enkratno produkcijo, ki živo utriplje in poudarja dinamičnost ter visoko prvinsko metal udarnost. To je plod dolgoletnih izkušenj, medsebojnega poznanstva, ki ne pozna skrivalnic in v temelju čvrstega fokusa izkušenih glasbenikov, kateremu so kristalno jasne metode in način doseganja danega cilja. Tu so vsekakor izvenserijski kitaristi Victor Smolski (Rage), Kai Hansen (Gamma Ray), Alex Beyrodt (SInner, Primal Fear), Mike Chlasciak (Halford), Magnus Karlsson (Primal Fear, Lande/Allen) in Sanders Gommars (After Forever), ki vsak s svojimi prehodnimi ornamenti in zlasti solažami, dvigujejo in poglabljajo raznolikost izročila tega albuma in so tako soodgovorni za njegov visok kvalitativni nivo.
Album „Scheepers“ je dosežek, ki bo razveselil s svojo starošolsko power metal kljubovalnostjo vse tiste, ki pogrešate zagrizenost Primal Fear do obdobja albuma „Devil’s Ground“, obenem pa s svojo kvaliteto odpira Ralfu Scheepersu (opcijska) vrata za resno lansiranje solo kariere , stvaritev nadaljevank temu prvencu ter po možnosti aktivacije koncertne zasedbe. „Scheepers“ morate ljubitelji stare nemške šole tevtonskega power metal terorja nujno preveriti!
Zasedba
Ralf Scheepers – vokal, akustična kitara, klaviature
Magnus Karlsson – kitara, banjo (skladba št. 12), klaviature
Sander Gommans – kitara
Mat Sinner – bas kitara, klaviature
Snowy Shaw – bobni
GOSTUJOČI GLASBENIKI
Tim “Ripper†Owens – vokal na skladbi št. 2
Kai Hansen – kitara
Mike Chlasciak – kitara
Alex Beyrodt – kitara
Victor Smolski – kitara
Produkcija
Mat Sinner & Ralf Scheepers
Seznam skladb
1. Locked in the Dungeon (4:08)
2. Remission of Sin (4:09)
3. Cyberfreak (3:45)
4. The Fall (4:05)
5. Doomsday (6:28)
6. Saints of Rock (4:32)
7. Before the Dawn(3:06)
8. Back on the Track (4:40)
9. Dynasty (3:57)
10. The Pain of the Accused (6:18)
11. Play with Fire (4:08)
12. Compassion (3:16)
