Rapid Foray

0 3

Avtor: Peter Podbrežnik

Izvajalec: Running Wild
Založba: SPV Records
Izid: year
Trajanje: 58:01
Ocena: 4/5

Nemški metalski piratje Running Wild se, kljub temu, da je bila njihova ladja že dolgo potopljena na dnu morja in se je zdelo, da se še dolgo ne bo dvignila iz morskih globin, vendarle vračajo v staro formo, kar dokazuje njihov najnovejši album, »Rapid Foray«. Prejšnja dva Running Wild albuma, »Shadowmaker« (2012) in »Resilent« (2013), ki sta bila ustvarjena po (ne)pričakovani obnovitvi Rock’n’Rolfove piratske tovarišije, jim nista bila ravno v ponos, čeprav so se na »Resilent« že slišali znaki postopnih izboljšav in premikov v pravo smer. Vseeno pa celo najbolj strastni privrženci na »Rapid Foray« niso pričakovali takega napredka, še posebno ne, ko je pred izidom albuma prispela vest o Kasparekovi poškodbi rame zaradi česar je bil izid albuma preložen za približno eno leto.

Na žalost neuničljivi kapitan Kasparek na »Rapid Foray« še vedno ni uporabil pravega banda, temveč mu družbo dela zgolj kitarist Peter Jordan, medtem ko so bili bobni tudi tokrat sprogramirani, kar niti ni tako težko zaznati, čeprav zvenijo precej boljše kot na določenih albumih iz ne tako davne preteklosti. Škoda, ker je Rolf leto pred izidom »Rapid Foray« končno razkril imeni novih Running Wild članov. To sta postala sicer precej neznana glasbenika, Ole Hempelmann na basu in Michael Wolpers na bobnih. Večina kompozicij na »Rapid Foray« je bila ustvarjena z občutno večjim žarom in navidhom kot smo bili od Running Wild vajeni v zadnjih petnajstih letih. Album ponekod precej spominja na ustvarjalno ero iz začetka devetdesetih, ko so se Running Wild nahajali na vrhuncu svojih moči, kar velja že za uvodni rušilec »Black Skies, Red Flag«, ki s srboritimi rifi ne bi napačno zvenel niti na kakšnem klasičnem albumu, denimo »Pile of Skulls« (1992). Tudi »Warmonger« z okusnimi kitarskimi harmonijami spominja na kakšno pozabljeno stvaritev z albuma »Black Hand Inn« (1994), čeprav na trenutke zveni nekoliko generično.

Tokrat bodo na svoj račun prišli vsi tisti, ki so od Running Wild v zadnjem obdobju pogrešali več piratskih besedil s katerimi so se v drugi polovici osemdesetih uvrstili na glasbeni zemljevid. Teh je na »Rapid Foray« kar precej in prav je tako, saj je bilo slavljenje piratskega uporništva vedno najbolj izraziti del Running Wild identite. Kasparek, ki tudi po prestopu v ‚določena leta‘ vokalno še vedno zveni kot groga žejni Long John Silver, se je na »Rapid Foray« besedilih spet bolj aktivno vrnil nazaj k svojim naljubšim temam iz zgodovine: zlati dobi karibskih piratov, kolonialističnim bitkam ter osvajanju divjega zahoda in s tem povezani tragični usodi ameriških staroselcev.

Na presenetljivo dobremu inštrumentalu »The Depth of the Sea (Nautilus)«, kjer kitarist Jordan demonstrira energično solažo, pa se je neugnani kapitan Running Wild posadke celo spomnil na ‚dobrega, starega‘ kapitana Nema iz literarnih mojstrovin Julesa Verna, čeprav besedilo tu ni prisotno. Zato pa so prisotne epske kitarske harmonije med Kasparekom in Jordanom in postopno naraščanje dramatične atosfere. Po drugi strani se »Rapid Foray«, tako kot večina Running Wild albumov v novem stoletju, ne more pohvaliti z zavidanja vredno produkcijo, saj je, kljub Kasparekovemu trudu, še vedno precej šepava.

Album vsebuje samo en ’smrdljivček‘, katerega res ne bi pogrešali, v podobi obupno generičnega hard rockerja »Stick to Your Guns«, ki ima več skupnega z AC/DC kot z Runnig Wild. Naslovna skladba je tipična, uporniška himna z veselim refrenom, ki po ničemer posebno ne izstopa, a se vseeno odlikuje s klasičnim Runnig Wild zvokom. »By the Blood in Your Heart« je prav tako razposajena, vendar nekoliko bolj zanimiva piratska himna, ki po atmosferi spominja na ’slavne dni‘. Za lepo ambientalno popestritev v ozadju poskrbi nenaden vpad škotskih dud. Morda bi lahko v prihodnosti naredili še kakšen podoben eksperiment z rahlim, ravno pravšnjim folk pridihom glede na to, da so imele originalne pesmi karibskih piratov kar precej keltskega in anglosaksonskega melosa (ter uporabe značilnih ljudskih inštrumentov).

Med vrhunce albuma vsekakor spada epski »Black Bart« za katerega je bil posnet tudi promocijski video in kateri pripoveduje o enem izmed najbolj notoričnih karibskih piratov, Črnemu Bartu. Slednji je bil po številu zaseženih ladij nesporno najuspešnejši pirat ‚zlate dobe piratstva‘ zato ni čudno, da se o njem še zdaj razpredajo številne legende. Med drugim je bil eden glavnih negativcev v video igri »Assassin’s Creed IV – Black Flag«. »Hellectrified« in še nekoliko bolj zanimivi »Blood Moon Rising«, ki vsebuje tercetne harmonije, sta dva solidna, brezkompromisna, predvsem pa udarna rušilca s speed metalskim etosom kar se tiče polaganja kitarskih pasaž.

Drugi vrhunec albuma nedvomno predstavljata obe zaključni, ‚mejaški‘ skladbi; zabavni »Into The West«, ki bo marsikaterega po nosilnem rifu in sami atmosferi nekoliko spomnila na klasiko »Little Big Horn« ter epska poslastica »Last of the Mohicans«, katera je navdahnjena po istoimenski zgodovinski noveli Jamesa Fenimorea Cooperja o poslednjem pripadniku severnoameriškega staroselskega ljudstva Mohikancev. Zadnji dvomi, da se je Kaspareku posrečila težko pričakovana preroditev tu dokončno skopnijo. »Last of the Mohicans« se namreč lahko po strukturi, ambientu in sporočilu kosa tudi z najboljšimi deli iz Running Wild zakladnice in samo upajmo lahko, da bodo takšno kakovostno raven uspeli zadržati čim dlje tudi v bodoče.

»Rapid Foray« je končno tisti pravi, klasični Running Wild album na katerega so privrženci kapitana Kaspareka in njegove posadke težko čakali že od konca devetdesetih dalje. Njihova značilna verzija power metala je naposled doživela novo pomlad in kljub temu, da so se na sceno, po kratkem razpadu, vrnili že leta 2011 se zdi, da so se pravi »Runnig Wild dejansko vrnili šele z »Rapid Foray«, ki je brez dvoma njihov najboljši dosežek po »Rivalry«. Seveda je prostora za izboljšave ostalo še kar nekaj in album še zdaleč ni brezhiben, a napredek v primerjavi s preteklimi tremi dosežki je skorajda gromozanski. Rock’n’Rolf je od konca devetdesetih sprejel vrsto dvomljivih odločitev, ki so njegov band skorajda pokopale, a zdi se, da je zdaj naposled našel pravi recept za vrnitev na pota stare slave. Upajmo torej, da se njegove piratskometalske pustolovščine še dolgo ne bodo končale.

Runnig Wild – „Black Bart“ (uradni lirični video):

 

Zasedba

Rolf Kasparek – vokal, kitara, bas kitara
Peter Jordan – kitara 

Produkcija

Rolf Kasparek

Seznam skladb

1. Black Skies, Red Flag (04:44)
2. Warmongers (04:29)
3. Stick to Your Guns (05:08)
4. Rapid Foray (04:47)
5. By the Blood in Your Heart (05:27)
6. The Depth of the Sea (Nautilus) (03:53)
7. Black Bart (05:06)
8. Hellectrified (04:22)
9. Blood Moon Rising (04:20)
10. Into the West (04:34)
11. Last of the Mohicans (11:11)

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki