Izvajalec: Mando Diao
Založba: EMI Records
Izid: year
Mando Diao zvesto nadgrajujejo svojo glasbeno podobo in z albumom „Ode To Ochrasy“, so samo še podkrepili povpraševanje, ki so ga sprožili že s prejšnjimi izdelki. Zakaj bi zamenjali zmagovalnega konja? No, zaenkrat se jim to še ne zdi potrebno in zato smo priča albumu, ki se precej predvidljivo smuka med tršimi in hitrejšimi skladbami, ter med počasnejšimi, z godalnim kvartetom podkrepljenimi baladami. V celoti vse pesmi delujejo nadvse primerne za družbo ob taborniškem ognju s staro kitaro v roki, toplim pivom v bližini, klobasico nad plamenom, ter simpatijo ob strani.
Se pa tu najdejo še druge stvari! Pesmi, ki opevajo nadobudnega hokejskega heroja, ter občasnega igralca, Luca Robitaillea, originalnega „unabomberja“, Teda Kaczynskija, najdejo rimo za (Al) Pacino z Demons, ter podobnimi zanimivostmi, ne morejo iti mimo neopažene! Res si zaslužijo vsaj nekaj pozornosti. Ali pa imajo te morda že preveč?
Tudi glasba sama ni slaba. V bistvu je kar precej razgibana, dostopna in nadvse poslušljiva. Na trenutke se sicer poigrava s preveč klišejskimi in že prevečkrat slišanimi vzorci, ki so lahko celo nekoliko moteči ali pa vsaj nepotrebni. Po drugi strani pa se ne da iti mimo dejstva, da ob vseh gostujočih glasbenikih, ki bogatijo njihov, drugače precej klasičen rock zvok, s trobentami, saksofoni, godali, na žalost veliko potencialov ostane neizkoriščenih. Potrebnih bi bilo morda samo razširiti in nekoliko nadgraditi nekaj domiselnih malenkosti, ki se jih s svojimi aranžmaji samo na drobno dotaknejo in vse skupaj bi zvenelo precej bolj prepoznavno, izvirno in samosvoje. Ločnica med Mando Diao in tisočimi drugimi, podobno zvenečimi skupinami bi se povečala, v njihovo dobro. Ode To Ochrasy pusti sladko-grenek priokus vsakemu vsaj malo kritičnemu in vsaj malo zahtevnejšemu poslušalcu, ker se občutka, da so stvari, razen nekaterih izjem, narejene predvsem za neizbirčne, hitro zadovoljive poslušalce, ne da povsem potlačiti.
No, za mnoge, tudi pisce kritik, pa je to očitno dovolj, saj konec koncev ni videti, kot da gre njihova glasbena kariera kamorkoli drugam, kot samo navzgor. Še en razlog več, da se vsaj za nekaj časa še obdrži istega konja!
Zasedba
Bjorn Dixgard – vokal, kitara
Gustaf Noren – vokal, kitara
Mats Bjorke – orgle, klaviature, spremljevalni vokal
Carl Johan Fogelklon – bas kitara, spremljevalni vokal
Samuel Giers – bobni, tolkala, spremljevalni vokal
GOSTUJOČI GLASBENIKI:
Andreas Forsman – violina (#9,10,13)
Erik Arvinder – violina (#9,10,13)
Erik Holm – viola (#9,10,13)
Anna Landberg Dager – čelo (#9,10,13)
Goran Kajfes – trobenta (#2,4)
Per Rusktrask Johansson – tenor saksofon (#2,4)
Gabriel Munck – spremljevalni vokali (#8)
Produkcija
Mando Diao, Patrik Heikinpieti & Bjorn Olsson
Seznam skladb
01. Welcome Home, Luc Robitaille
02. Killer Kaczynski
03. Long Before Rock ’n‘ Roll
04. The Wildfire (If It Was True)
05. You Don’t Understand Me
06. Tony Zoulias (Lustful Life)
07. Amsterdam
08. TV & Me
09. Josephine
10. The New Boy
11. Morning Paper Dirt
12. Good Morning, Herr Horst
13. Song For Aberdeen
14. Ochrasy
Trajanje albuma: 46.11
