Avtor: Urban Bolta
Izvajalec: Meat Loaf
Založba: Mercury Records
Izid: year
Trajanje: 64:56
Ocena: 2.5/5
Kariera Meat Loafa je na svoji že štiri desetletja trajajoči poti doživela številne vzpone in padce, stalna prisotnost na sceni in nešteto skokov s hit skladbami na vrhove lestvic po vsem svetu pa sta dovolj dobra razloga, da je Meat Loaf kljub temu danes ena največjih še delujočih rock korporacij na planetu. Možak se drži svoje tradicije, da na desetletje izda dva do tri albume, kar zadostuje za ohranitev stika z glasbeno mašinerijo, še približno enkrat pogostejše turneje pa mu zagotavljajo dovolj novčičev za brezskrbno življenje. Po leta 2006 izdanemu tretjemu delu epopeje „Bat Out Of Hell III: The Monster Is Loose“ je letos napočil čas za novo studijsko ploščo, naslovljeno „Hang Cool Teddy Bear“, nad katero, kot je za glasbenika že v navadi, tudi tokrat bdi koncept. Album govori o umirajočemu vojaku, ki se mu pred očmi bliskajo utrinki o dogodkih (vsaka od trinajstih skladb predstavlja enega), ki bi jih lahko doživel, če bi ga starka s koso še ne vabila k sebi.
Dobršen del svoje kariere je Meat Loaf oddelal z roko v roki z Jimom Steinmanom, genialnim avtorjem večine njegovih hitov, med drugim je bil Steinman kot edini avtor glavni krivec za uspeh prvih dveh delov „Bat Out Of Hell“ trilogije. No, to pot temu ni tako. Enajsti studijski plošček „Mesne štruce“ je četrti album brez Steinmana za krmilom, kar kljub številnim drugim znamenitim gostom in avtorjem, ki so tokrat sodelovali pri pripravi albuma, pomeni zasuk iz solidnega na slabše. Če je s prejšnjim albumom Meat Loaf za silo še uspel nahraniti lačne oboževalce, mu z novim tega zagotovo ne bo uspelo. Nesodelovanje s kreativnim genijem Steinmanom je prehud udarec, ki ga niti Desmond Child, Justin Hawkins ali Jon Bon Jovi ne morejo ublažiti. Omenjeni glasbeniki so namreč poleg kopice ostalih kot avtorji prispevali svoj delež k nastanku novih skladb, vendar ostaja dejstvo, da je Steinmanov čut za ustvarjanje balad, temeljujočih na simbiozi klavirja, kitare in vokala, unikaten in se ga ne da kar zamenjati.
Album otvori skladba Peace on Earth s hitrim rock’n’roll ritmom in prisotnostjo orkestralnih prijemov, vendar zaradi pomanjkanja prepoznavne Meat Loaf kemije razumljivo brez posebnega pečata hitro oddrvi mimo. V nekoliko boljšo voljo nas zahvaljujoč veseljaškemu osrednjemu napevu in posrečenemu duetu s Patti Russo spravi Living On The Outside, za hladno prho pa poskrbi Los Angeloser, v katerem so ujete vse bistvene negativne značilnosti albuma. Meat Loaf se na albumu otepa nekaterih tradicionalnejših glasbenih elementov, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo kariero, v zameno pa nam postreže z modernejšim pristopom, tako moramo ob uvodnih taktih Los Angeloserja še enkrat pogledati, da se nam v predvajalniku morda ne vrti Kanye West ali kakšen drugi hip hop izvajalec, tudi posiljena nakopičenost različnih inštrumentov v isti skladbi deluje v Meat Loaf glasbi skrajno brezglavo in moteče. Song Of Madness predstavlja odklon od standardnih viž, saj se s heavy rockerskim riffom postavi v opozicijo napram številnim mirnejšim delom ter kot tak predstavlja dobrodošlo osvežitev, kitarski gost pa je nihče drug kot Brian May! Ob poslušanju albuma se nam kolca po časih, ko je bila vsaka skladba zase pravi monument in je gradila na napetosti in veličastnem refrenu, približek tem časom predstavlja skladba Did You Ever Love Somebody. Po seriji eminenci imena Meat Loaf podpovprečnih komadov album zaključi eden vrhunev albuma, zasanjana Elvis In Vegas.
Kljub znanemu dejstvu, da se je Meat Loaf v dolgoletni karieri že dodobra izpel, oboževalci od njega v letu 2010 vseeno pričakujemo več, kot nam je ponudil na albumu „Hang Cool Teddy Bear“. Zdi se, kot da so nekatere skladbe same sebi namen. Kar trinajst skladb na albumu sprva samozavestno obeta dobro bero rock operet, vendar je resnica daleč do tega. Kot prvo bi lahko Meat Loaf album zreduciral na kakšnih deset najboljših skladb in ločil zrno od plevela ter se s tem znebil skladb tipa Like A Rose in drugih nekaj cvetk, ki mu po mojem mnenju niso ravno v ponos.
Kam je izginila vsa pompoznost njegove glasbe? Veličastna igra klavirja in igrivih dialogov moškega in ženskega vokala so popolnoma izginili (in s tem resda tudi pretirana pocukranost), vrzel pa nadomešča večja paleta inštrumentov in ne vedno posrečeni zborovski napevi, ki ne prinašajo dodane vrednosti – prej obratno. Meat Loaf je to pot ubral nekoliko modernejši pristop, s čimer morda utopično cilja na nove oboževalce, vendar se igra z ognjem, saj povprečne rock balade na novo v svet njegove glasbe ne bodo pritegnile prav nikogar, kvečjemu mu bo hrbet obrnil kak starejši privrženec. Tudi zveneči gostje, poleg že omenjenih zvezdnikov na albumu gostujejo denimo še James Michael, Steve Vai in Hugh Laurie, poslušalca ne bodo prepričali v nadsprotno.
Zasedba
Meat Loaf – vokal
Paul Crook – kitara
Randy Flowers – kitara, vokal
Tim Pierce – kitara
Justin Hawkins – kitara, vokal
James Michael – kitara, vokal
Rick Brantley – kitara, vokal
Rob Cavallo – kitara
Chris Chaney – bas kitara
Kasim Sulton – bas kitara, vokal
John Miceli – bobni
Jamie Muhoberac – klaviature
Patti Russo – vokal
CC Coletti – vokal
Gostje:
Kara DioGuardi – vokal (4)
Jack Black – vokal (6)
Brian May – kitara (5)
Steve Vai – kitara (5 & 7)
Hugh Laurie – klavir (4)
Produkcija
Rob Cavallo
Seznam skladb
1. Peace On Earth
2. Living On The Outside
3. Los Angeloser
4. If I Can’t Have You
5. Love is Not Real / Next Time You Stab Me In The Back
6. Like A Rose
7. Song Of Madness
8. Did You Ever Love Somebody
9. California Isn’t Big Enough (Hey There Girl)
10. Running Away From Me
11. Lets Be In Love
12. If It Rains
13. Elvis In Vegas
