Izvajalec: Kajiyama, Akira & Turner, Joe Lynn
Založba: AOR Heaven Records
Izid: year
Ocena: 3/5
Je že tako da kdor ima pet minut časa… No, no… skratka čudodelni multiinštrumentalist Akira Kajiyama in Joe Lynn Turner, prekaljeni lisjak (ex – Deep Purple, ex Rainbow, ex- Y.J. Malmsteen’s Rising Force, če naštejemo le glavne) sta stara prijatelja. Marca leta 2005, ko se je Turner mudil na Japonskem, kjer je promoviral svoj takrat aktualni studijski album „The Usual Suspects“, se je ponudila priložnost, da Turner vrne Kajiyami uslugo (Kajiyama je sodeloval na Turnerjevih studijskih albumih in bil del Turnerjeve spremljevalne skupine, nazadnje na „Slam“ turneji). Tako je nastal naposled tale njun skupni studijski album.
Akira Kajiyama je imel očitno spisanega dovolj materiala in za to je potreboval konkreten vokal. Seveda ni več treba ugibati, da material sledi strogo, ampak zares strogo, smernicam, ki so jih davno tega zakoličili Deep Purple in so jih kasneje ponesli novim dimenzijam naproti skupine kot Whitesnake in še zlasti Rainbow. Kajiyama je priznan, prekaljen in dodobra preizkušen studijski glasbenik, ki enostavno ne pozna napak in ker je očitno njegov glasbeni duh obseden z Deep Purple, kar za Japonca ni nič čudnega, je v tem duhu skomponiran tudi material na „Fire Without Flame“. In če želiš adekvaten vokal za oživljanje znamenite Rainbow magije, enostavno Joe Lynn Turner nikakor ne sme izostati. Pravzaprav je šlo po tej plati za logičen izbor.
Ni potrebno več predolgo filozofirati. Turner poje seveda zopet bravurozno in dokazuje, da je njegov vokal še vedno svež in vitalen ter da še naprej nemoteno uživa v krmarjenju znotraj svojega dobro preizkušenega in prepoznavnega „hard rockovskega“ vokalnega pristopa. V produkcij zveni njegov vokal to pot neverjetno čisto, kar je pravzaprav presenetljivo, kajti ob toplini Hammond orgel in klasičnih Stratocaster kitarskih zvokih, nasploh pa glede na tipičnost Purple/Rainbow riff linij, rahlo bolj poudarjena raskava barva glasu, ki jo lahko spravi iz sebe Joe Lynn, nikakor ne bi bila odveč. Kajiyama potrjuje svoj glasbeni talent kodiranja kitarskega genija Ritchieja Blackmorea. Vsekakor skozi svoj kitarsko solistični pristop in skozi dodane okrasne kitarske interludije (recimo v Carnival Of Souls), ki se poslužujejo tudi „barocco“ elementov. No in slednja opazka sedaj zbližuje „Fire Without Flame“ tudi z Malmsteenom (npr. pol balada Heart Against Heart). Kajjiyama je natančen kot je lahko natančen le deloholik iz dežele vzhajajočega sonca, kateri je absolutno predano zvest zapuščini Deep Purple. Neverjetno odličen posnemovalec je Kajiyama!
„Fire Without Flame“ je album kompaktnih in enakovrednih pesmi. Kdor prisega na Rainbow, ne bo zamudil ničesar, če bo ta album spregledal, saj zna njegova podobnost z Rainbow vsekakor biti moteča. Gre za predvidljiv album, ki ne prinaša česa novega in avantgardnega. Turnerju je moralo biti snemanje skladb v absolutno zabavo. Vsekakor ne skrivajo dodani „sintesizerji“ prizvokov AOR-a, kar je bila vsekakor značilnost poznih Rainbow in pa seveda česar ne skrivajo tudi solo albumi Joe Lynn Turnerja. Album nosi živo in toplo produkcijo, že omenjenih klasičnih „hard rock“ zvokov, ki bodo definitivno več kot zadovoljili vse ljubitelje klasičnih Deep Purple ter Rainbow viž. Kajiyamo bi lahko izbrali Deep Purple za svoje koncertne turneje, če bi slučajno še kdaj želeli zveneti veliko (!!!), kot so zveneli veliko, ko je bil med njimi današnji Robin Hood v „Spandexu“ Ritchie Blackmore.
Zasedba
Joe Lynn Turner – vokal
Akira Kajiyama – vsi inštrumenti
Produkcija
Akira Kajiyama
Seznam skladb
1. One Day Away
2. Fire Without Flame
3. Carnival Of Souls
4. Heart Against Heart
5. End Of The Line
6. Forever Changed
7. Bad Feeling
8. Looking For Trouble
9. Down And Dirty
10. License To Kill
11. Slow Burn
Trajanje albuma: 53:10
