Avtor: Aleš Podbrežnik
Izvajalec: Wolf
Založba: Century Media
Izid: year
Trajanje: 47:14
Ocena: 4/5
Skupina Wolf iz švedskega mesta Orebro, je z istoimenskim prvencem izdanim leta 2000 predstavljala izredno popestritev in poživitev metalskega gibanja na prelomu milenijev! Takrat so glasbene mase naklonjene zlasti hrupnim žanrom postale znova bolj osredotočene na iskanje melodičnih principov v metalu. Razcvetel se je power metal, ki ga je razganjalo od izdaj albumov številnih novih skupin, ki so se preizkušale v tem žanru. »Ozeleneli« so znova davno tega pozabljeni nemški bendi osemdesetih, vrnili so se »speed« metalci stare ameriške šole. In v tem času so se pojavili s prvencem na prizorišču tudi Wolf.
Wolf so v tistem času nekoliko odstopali, saj so bili takrat ena redkih, ki je s svojim slogom zvenela silno zbližano prvinam britanskih zasedb NWOBHM gibanja. Čeprav so v začetku Wolf delovali v posnemanju na trenutke že kar pretirano naivno in docela pootročeno v očitnem prepisovanju od vzornikov, ki so metal postavljali na nove na prelomu sedemdesetih v osemdeseta, pa so bili glede na ostael sveže zasedbe, ki so se preizkušale večinoma v power metalu, prav zavoljo »drugačnosti« toliko bolj simpatični in zanimivi.
Leta tečejo, bend pa je v svoji vztrajnosti napredoval in nekje od albuma »The Black Flame« (2006) dalje, ko sta izšla njegov naslednik »The Ravenous« (2009) ter odlični »Legions of Bastards« (2011), prerasel v vsega spoštovanja vredno skupino! »Devil Seed« je skupno sedmi studijski album skupine, ki se še naprej preverjeno drži učinkovite formule oživljanja prvin NWOBHM ter pretakanje le teh v nove čase, seveda v produkcijsko »posodobljeni embalaži«. V primeru Wolf skozi skandinavsko doumljivost zaznavanja prvin metala. Poezija je za žanr tipska. Polna okultov, preganjavic na razsajanjem notranjih in zunanjih demonov, ki sesajo kri, prekletstva urokov blaznih manipulatorjev in čarovnic. Naslov »hudičevo seme« prenese v tem oziru prav vse! Album je znova krepostno ozaljšan z mračnjaštvom kakršnega zahteva metal žanr. Skandinavci znajo priklicati mistiko in jo imenitno zapakirat v vse česar se lotijo in tudi Wolf v tem elementu ne tajijo. Tudi na novem albumu ne.
Novi album je poln odličnih starošolsko urezanih kitarskih fraz, ki v svoji iskreni srčnosti hipoma sprožajo kurjo polt. Ni težko uganiti, da so aranžmaji znova pretkano zabeljeni s klasično urezljanimi kitarskimi harmonijami v tercah, kar je še ena podedovana tipskost NWOBHM izročila, medtem ko poveljuje skladbam odlični, vživeti, avtoritativno poveljujoči vokal ta čas v postavi skupini njenega edinega originalnega in ustanovnega člana, pevca Niklasa Stålvinda. Skladbe posedujejo fascinantno dinamiko, za kar skrbi kopica preklopov razpoloženjskih stanj. Ne le da so zavzeti Skandinavci znova nanizali malho nalezljivega navezovanja izdelanih kitic z refreni, pač pa so postregli znova z izredno zabelo mid-eight pasaž, ki navdušujejo z vzdrževanjem kompaktnosti skladb, pa čeprav so zastavljene iz sosledja mnogih okrasnih domislic obeh kitaristov, ki pa v rešitvah zadržujejo smisel kompaktnega aranžiranja. Solaže ostajajo ob tem poslastica poslušanja albuma! Prostora za dolgčas ne ostane niti za hipec, kaj šele za ravnodušje ob vsem sproženem srdu besnega dejanja na izdelku. Album je vražje stvaren in fatalno privlačen. Poseduje demonski šarm in v pozebo pogube zapeljale z lahkoto. S strupom vampiriranja so še posebej intenzivno nabite skladbe, kot je Skeleton Witch prežeta z uroki nore ženske, ki lovi žrtve in iz njih izdeluje skeletne trofeje. Ali pa takoj za njo enkratna Surgeons of Lobotomy, kjer boste pričeli kričati od bolečine, ko vam bo sveder pri živem telesu paral šive lobanjskega svoda. Hudičev ples kaznuje po biblijskem navdihu s smrtonosnim praškom Joba v odlični zaključni fantazmagoriji imenovani Killing Floor, kar je opeval nekoč davno tega tudi »železni letalec« Bruce Dickinson na svoji studijski mojstrovini »Chemical Wedding« (1998).
Švedski heavy metal revitalisti Wolf so torej z novim izdelkom spravili od sebe najbolj zrelo delo kariere, pri čemer so težavno nalogo zadržati kakovostni nivo predhodnika »Legions of Bastards«, opravili z veliko odliko.To zgolj dokazuje, da da Wolf nikdar niso ustvarjali albumov na silo oziroma v skladu s pritiski določil sklenjenih pogodb z založbami. Wolf so perfekcionisti in fokus glasbene vizije v doseganju zlobnikavo turobne, ultimativno mračne pozebe srhljivih vzdušij konspiracije ter okulta, je marljivo umerjenega z dometom visoko melodične dostopnosti, lahko rečemo grabežljive kombinacije melodije in udarnosti porogljivega hudičevstva, ki hipoma zleze pod kožo. Če vam je všeč stara šola metala, brezhibno prepakirana po vzoru (že kar pregovorne) skandinavske skrbnosti, potem je novi album »Devil Seed« izdelek, ki vam bo zagotovo več kot polepšal vašo domačo zbirko glasbenih CDjev. Upajmo da izberejo Wolf za novo turnejo staroste metala Saxon, tako kot so jih leta 2003, ko so takrat mlečnozobi nadobudneži Wolf za Saxon odpirali koncertne večere ter predstavljali svoj drugi studijski album »Black Wings« (2002).
Zasedba
Niklas Stålvind- vokal, kitara
Simon Johansson – kitara, spremljevalni vokal
Anders Modd – bas kitara
Richard Holmgren – bobni
Produkcija
Jens Bogren
Seznam skladb
1. Overture In C Shark (2:15)
2. Shark Attack (3:27)
3. Skeleton Woman (4:52)
4. Surgeons Of Lobotomy (4:08)
5. My Demon (3:59)
6. I Am Pain (3:38)
7. Back From The Grave (4:25)
8. The Dark Passenger (5:35)
9. River Everlost (5:20)
10. Frozen (4:14)
11. Killing Floor (5:21)
