Damaged

0 5

Izvajalec: Lambchop
Založba: Cityslang Records
Izid: year

„Damaged“ je osmi (oz. deveti) studijski album nashvillske, pogojno alt-country, skupine Lambchop. In prav verjetno tudi najboljši! Konkurenca je sicer ostra, za nekatere je bil vrhunec njihovega ustvarjanja dosežen z albumom „How I Quit Smoking“ (City Slang, 1996), spet za druge so ga dosegli z izdajo albuma „Nixon“ (City Slang, 2000), ali pa morda z nekoliko tišjim „Is A Woman“ (City Slang, 2002) …

Lambchop, v studiu, pogostokrat štejejo petnajst stalnih članov in več, nepogrešljiv pa je seveda še gostujoči godalni trio pod dirigentskim vodstvom Petra Stopshinskega, poleg njih pa gostujeta še člana zasedbe Hands Off Cuba, Ryan Norris in Scott Martin, že stara prijatelja skupine, brez katerih pa priznava Kurt Wagner (gonilna sila skupine Lambchop), bi plošča zvenela precej drugače. Onadva sta odgovorna za zvočne uvode, ki se spretno prepletajo med izbranimi desetimi pesmimi in jih s tem še dodatno ovijajo v skrivnostne meglice, ki se vrtijo nekje med resničnim in domišljijskim, ter aktualnem in brezčasnem svetu. Kot, da bi s temi uvodi vstopili v sanje in na koncu albuma bili poneseni ven iz njih v novo jutro.

Poleg izjemne glasbe pa so tu še prav tako izjemna besedila, ki bi si zagotovo zaslužila svoje mesto v kakšni pesniški zbirki v družbi predhodnih liričnih mojstrovin besedilo-pisca, Kurta Wagnerja. Sam pravi, da gre tu za najbolj osebno stvar, kar jih je kdaj ustvaril, kar pa ne pomeni, da gre za serijo avtobiografskih izlivov, ampak za pogled iz zornega kota, ki je sila dinamičen- kritičen, tako do družbe, kot do sebe, realen in zato dostikrat neudoben, predvsem pa je izredno razumevajoč.

V pesmi Prepared (2), je vrstica „I am the most undisciplined of man“ izrečena s takšno predanostjo, da je čutiti, kot da ta oseba nosi vso breme drugih na svojih ramenih, obenem pa povsem nesebično in s polno odgovornostjo prevzame še dodatno krivdo, ki bi tokrat „lahko“ bila tudi njegova, čeprav je na vse to le na pol pripravljen.

 

Skladba, I Would Have Waited Here All Day, ki je bila prvotno napisana za, ponovno obujeno soul divo, Candi Staton, a je bila v končni fazi zavrnjena zaradi „neprimerne“ vrstice, „Soon you’ll be drying off your dick“, pa pokaže perspektivo osamljene in naveličane ženske (lahko žene), ki se oklepa spominov, da preživi vsakdan, ki ji le teh, že dolgo ne omogoča več. Kakorkoli že, pesem zveni odlično, tako, da v tem primeru zaradi zavrnitve niso bili Lambchop tisti, ki bi kaj izgubili!

Besedilo za Paperback Bible je skoraj v celoti sestavljeno iz radijske oddaje „Swap Shop“, v kateri poslušalci prodajajo, kupujejo in menjajo vsemogoče stvari, tako npr. nekdo išče 27-inčni, barvni televizor znamke RCA, ki pa ne sme delati, zato, ker potrebuje le dele!

Z bolj „ostrimi“ temami pa se srečamo v zadnji pesmi, The Decline Of Country And Western Civilization, kjer takoj na začetku izrazi svoje mnenje do, nekoč enega najbolj čislanih generalov iz časov Ameriške državljanske vojne, kasneje pa prvega Grand Wizarda oz. prvega pravega voditelja Ku Klux Klana, Nathana B. Forresta, z besedami „Well, I hate Nathan Bedford Forrest, he’s the featured artist in the devil’s chorus“! Že takoj naslednji verz pa postreže s pikro resničnostjo, ki, če še ni tu, pa neizbežno in (skoraj) neopazno prihaja, „They say put an end to all your joking, you lost your friends when you quit smoking“!
Ja, to so resne reči in to je resen album, za resne čase!

Naslov albuma „Damaged“, poškodovano, je v pretekliku, je nekaj kar je že storjeno in je potemtakem nespametno vztrajati na včerajšnjemu obžalovanju in današnji (oz. vsakodnevni) otopelosti. Preteklost naj torej ostane, kjer je mesto zanjo, edino naravno pa je, da se gre naprej. To pa še ne pomeni, da je treba preteklost tudi pozabiti.

Album ničesar ne skriva in tudi ničesar ne vsiljuje, prav tako, kot tudi Lambchop ne. Preprosto počnejo svojo stvar in to počnejo z vedno na novo odkrito svežino, suverenostjo in stabilnostjo.

Založba je pospremila izid albuma s spremnim tekstom v katerem pravi, da gre za enega redkih albumov, ki je nastal iz profanega iskanja duše. Z „Damaged“ so Lambchop dušo tudi našli, obenem pa ustvarili enega od glasbenih vrhuncev letošnjega leta!

Zasedba

William Tyler – Kitare

Tony Crow – Piano

Sam Baker – Bobni (pesmi 3-10)

Matt Swanson – Bas

Kurt Wagner – Kitara in vokal

Alex McManus – Kitare

Deanna Varagona – Bariton saksonfon

Paul Niehaus – Kovinska kitara, električna kitara (pesem 6)

Marc Trovillion – Elektronika (pesem 7)

Jonathan Marx – Elektronika (pesmi 1,2,8), zvočni uvodi

Ryan Norris – Klaviature, elektronika (pesmi 1,2,8), zvočni uvodi

Scott Martin – Bobni (pesem 2), elektronika (pesmi 1,2,8), zvočni uvodi

Roy Agee – Pozavna

Gary Tussing – Vilolončela (pesem 1)

G daddy – Akustična kitara (pesem 4)

GOSTUJOČI GLASBENIKI:

Peter Stopshinski – Aranžmaji za godala (pesmi 2,8,10)

Bruce Colson – Violine

Ames Asbell – Viola

Ben Westney – Violončelo

Produkcija

Mark Nevers & Garry Moore

Seznam skladb

01. Paperback Bible

02. Prepared (2)

03. The Rise And Fall Of The Letter P

04. A Day Without Glasses

05. Beers Before The Barbican

06. I Would Have Waited Here All Day

07. Crackers

08. Fear

09. Short

10. The Decline Of Country And Western Civilization

Trajanje albuma: 48.10

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki