Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / K300 / Slovenija
Datum koncerta: 23.01.2014
Število obiskovalcev: 30
Cena karte: 0,00€ (prost vstop)
Tilen Pusar je samorasli glasbeni skladatelj, virtuoz, D.I.Y. čarovnik in vizionar. Kitarska igra je osnovni jezik njegove glasbene pridige. V letu 2012 je izdal svoj samostojni studijski prvenec »Inner Strength« – RockLine recenzija TUKAJ, s skupkom dvanajstih instrumentalov, ki ga odlikuje čvrst in jasen fokus avtorjevega pretanjenega občutka za ustvarjanje okusne simbioze med melodično dostopnostjo in elementom improvizacije.
In tu je že leto 2014 in v tem novem času po izdaji albuma »Inner Strength«, je Tilen že ustvaril tudi nekaj novega avtorskega materiala, ki ga je seveda skupaj z albumom predstavil na tem priložnostnem koncertu v draveljskem klubu K300. To je tisti gigantski objekt, kjer ste nemara nekoč igrali »bowling« ali biljardirali. V gornjih prostorih »lounge« bara je dišalo po pravem družinskem dogodku. Mali improvizirani oder, na njem »kombo« ojačevalnik, smetanasta električna kitara znamke Squier Stratocaster, računalnik z mp3 ogrodji skladb in stolček (ne sedi le Robert Fripp na stolu med nastopi – kolikor še nastopa). Intimno ozračje, torej. Napolnjeno s komfortnimi sedeži, na katerih so v sproščeno zleknjenih pozah bližnji prijatelji in prijateljice (!!) nestrpno pričakovali nastop svojega heroja!
Res. Na prvo uho bi mislil, da je leto 1983 in da je v draveljski klub K300 zašel sam presvetli Mark Knopfler osebno, da predstavi svoj »instrumentalni Dire Straits ego«. Le zamižati je bilo treba. Z odprtimi ušesi seveda. Tilen je nastop začel s skladbo Hope. Pozitivno naravnana točka in začetno ogrevanje prstov! Sledita ji povsem novi Freeman in točka o osebnostnem preporodu imenovana Born Again. Polno je učinkovalo dejstvo izredno lepih zvočnih karakteristik, ki so bogatile prizorišče z organskimi barvami. Reverb, v katerem je v močnih emocijah pretanjenega umetnikovega prijema ječala njegova kitara, je uspel ganiti in se dotakniti peščice uživajočih, ki so se veselo muzali nad dejanji mojstra. Pusarjev »one man band« nastop pa nikakor ni obveljal za izkustvo monotonije. Tilen je v premorih med skladbami skoraj vsakega posameznika posebej ogovarjal z odra, ob tem pa spretno izkoriščal svoj smisel za humor, kar je dodatno intenzificiralo močna občutja, ki so se sproščala v prostor ob odvzenu njegove kitarske igre. Tu je odlična naslovna skladba studijskega prvenca Inner Strength, za njo pa napoved novih glasbenih avantur v prihodnje s skladbo I’m Survivor, kjer je tudi pošteno zahrumelo, ko je »zapel« na mezincu leve roke naprstnik. Predstavljajte si »rally vožnjo« nekje v nedrjih krimskega hribovja, recimo tam kjer se razteza planota Rakitne,…
Nekaj težav je občasno povzročal zasopli »Apple«, ki ni mogel slediti Tilenovim reakcijam, ko je ta želel od njega prejeti ustrezno ogrodje skladbe v katerega se je zajedel s svojim prelepim jezikom skovanim na stebrih šeststrunske kitarske biblije. Prav ob tem se je porodilo retorično vprašanje. Poveljnik je tu, le še garnizon spremljevalnih akterjev potrebuje. Menim, da bi mnoge zanimiral Tilenov »Knopfler like« slog, da se vključi v skupino, če bi jo Tilen seveda želel sestaviti za svoje koncertne nastope. Slovenija premore prelep sveženj vrhunskih glasbenikov. Kakorkoli, odločitve sprejema le Tilen sam, zato se pustimo presenetiti.
Zvrstile so se tudi mila in krhka Calling Her, nadalje Dancing Hearts, pa za njo Snowgirl, I Love Her, Memories in novi New Life ter Her Way, nekaj skladb pa je moral Tilen tudi ponoviti. Sicer izpovedno jedrnati avtorski repertoar mu kaj več zaenkrat še ne dopušča. Dogodek, ki se je začel in končal s trenom očesa. Pred deseto je Tilen že naznanil zadnjo skladbo. A publika se ni pustila zmesti in zahtevala več zabave, ki jo je tudi prejela.
Koncert je bil razdeljen v dva dela, kar je danes vse bolj pogosta poteza, z namenom da potegnejo gostinci še kakšen cekin več iz žepa obiskovalcev. V primeru glasbene izpovedi Tilena Pusarja to niti ne moti, saj, kar se tiče njegove glasbene izpovedi je tako, da to, kar vidiš, to dobiš. Presenečenj ni. En človek, ena percepcija, en slog! Sprejmi ali zavrni! Če imate radi Dire Straits, potem se boste kaj hitro spoprijateljili tudi z glasbeno filozofijo Tilna Pusarja, bodite brez skrbi. Obilje melodije, strasti, hrepenečih občutij, kot tudi tistih melanholično zazrtih, zabeljenih z dotiki melosa blues in country glasbe. In če se soočite kdaj z dejstvom, da nastopa v vaši bližini Tilen Pusar, si vzemite čas, saj vam nikakor ne bo žal, da ste se prepustili percepciji njegovega čarodejnega kitarskega dotika, ki izvablja naravni zvočni ten topline ter mehkobne prožnosti v pronicljivi glasbeni avanturi, kjer osnovni jezik glasbene komunikacije v izpovedi prevzema kitarska igra! Ne rodi se vsak s tistim tako imenovanim »pravim prijemom«. Note se že da hitro preštudirati, glede prijema pa velja le to, da ali ga imaš, ali pa ne. Tilen ga definitivno ima, obenem pa ta čutni prijem levice intenzificira v strasteh ter emocijah delo »finger picking-a« desnice. Mojster je pač mojster in taisti mojster je s svojim nastopom v klubu K300 tega večera definitivno očaral vse prisotne!
Galerija slik
