Kraj: Orto bar / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 18.12.2007
Število obiskovalcev: 50
Cena karte: 0,00€
V predbožični evforiji so nas še poslednjič letos v Orto baru počastili s svojim nastopom odlični slovenski prog rockerji Moonlight Sky. Prekurjen od vsega klateštva v veselem decembru sem tega dotičnega dne lovil zadnje minute in krepko preko 22.00 ure vstopil v Orto, kjer se je odrska oprema skupine v gornjem „štuku“ že razvajeno razkazovala izpod sramežljivo plahe osvetlitve reflektorskih luči. Orto je bil zgoraj znova precej izpraznjen. K sreči si je skupina namenila na oder z malho nekaj krepko prištetih minut preko akademske četrti z namenom, da se še dodatno zmotivira pred akcijo.
Ob 22.30 stojijo fantje, naši stari znanci, že na odru in odprejo šov s povsem novo skladbo, ki je slogovno napovedala nadaljnje raziskovalno poglabljanje v kreativno razvojne zmožnosti skupine, afirmirane s prepoznavnim zvokom in slogom, ki jo okarakterizira njihov studijski prvenec „Moonlight Sky„. Da. Po slišanem, ostajajo usmeritve jasne s potrditvijo uvodnih minut koncerta in kar se tiče nadaljnjega razcveta skupine je to na moč vzpodbudna vest. Ti sveži in mladi slovenski prog rock jezdeci tako dokazujejo, da jim v izražanju svoje veščine ne manjka pozitivne provokacije in poguma! Torej kreativni motor žene Moonlight Sky naprej.
Sledita dve priredbi, ki sta stalnici nastopov skupine in zlasti Jovano Jovanke (Leb i sol) je potrdil izjemno uigranost ekipe. Priljubljenost te priredbe med občinstvom, ki je naposled vsled namena, da izkaže podporo in vzpodbudo skupini, do zgledne mere napolnilo gornje prostore kluba, so potrdili prvi vzkliki in aplavzi, po standardnem odrskem direndaju skupine v izmenjavah solističnih točk na relaciji klaviature, kitara, bas kitara ter visoki natančnosti njene izvedbe. Komad se je v vsem obdobju preigravanja odlično prijel v publiki. Bor Zakonjšek, povratnik v ekipi, se je počutil znova kot doma in na bobnarskem mestu z zapolnitvijo vrzeli, dokazal, da starih kolegov in glasbenega materiala skupine v obdobju odsotnosti še zdaleč ni pozabil. Energijo moči fuzije jazz in rocka, ki jo posedujejo Moonlight Sky, so fantje mojstrsko nadgradili v izvedbi lastne avtorske točke Devet, osem po katere izvedbi, se je skupini prileglo, da pošlje za nadaljnjih nekaj minut možgane na pašo in se loti udarne balade So Hard To Leave Someone You Love, ki je pomenil prvo presenečenje večera, ko je Andraž povabil na oder svojo sestrično Saško, da se mu pridruži na vokalu. Punca je presenetila z izredno prikupno toplino soul barvnega pečata svojega vokala. Integracija ženskega vokala je izpadla na moč smela poteza skupine v smislu implementacije barvitosti izvedbe in odrskega zvoka same skladbe.
Tega večera so imeli fantje dan povečanega sproščanja decibelov v prostor. Nasploh se je čutilo da je Mihova kitara zelo naglas. Seveda je temu botroval izpraznjen prostor 10m v oddaljenosti od odra, vsi obiskovalci so se namreč gnetli v smeri od šanka, pa nazaj proti odru, nekoliko k temu učinku preglasnosti, so prispevali Borovi bobni, ki je nekoliko bolj grob bobnar v primerjavi z Alešem Kajtno, kar dodaja Moonlight Sky nekoliko več rockerske odrezavosti v splošnem zvoku. Poleg tega Andraž na vokalu nikakor ni imel svojega dne in izvedba vokala je komaj dosegla oceno zadostno. No ravno v tem oziru silno šibke vokalne izvedbe sploh ni bilo napak, da je bila kitara nekoliko porinjena naprej, da je prevzela nekaj primata, da so Moonlight Sky delovali po tej plati (glede na studio zvok) neverjetno ostri, kar je vsekakor odlična platforma za kreacijo rock žmohta, po katerega prihajamo ljubitelji glasbe, pa tudi fokus s povprečne izvedbe vokalov se tako prenese drugam.
Moonlight Sky so seveda razvili svoj značilni moment, ki te ob stiku z njim odpelje na polje zamaknjenosti duha, kar je samosvoj adut, ki je eden najpomembnejših elementov, s katerim Moonlight Sky prepričajo človeka o svoji edinstvenosti, ali z drugimi besedami, progresivni avanturizem – ljubim te! Ti trenutki so prednjačili v nadaljevanju koncerta zlasti v povsem novi skovanki Deset, osem, pa naprej v dotiku post Genesis neo proga udarneješe How Much? in nasploh super presenečenju, odlični novi skladbi Corto Maltese z Andraževim vroče mediteransko vzhodnjaškim motivom klaviatur, ki je odprl skladbo in spremljavi druge gostje večera, flavtistke Asje, ki pa zaradi silne glasnosti Mihove kitare, to pot v harmonijah nikakor ni prišla do izraza. Sledi odbita blues rock fuzija v Riggs Family Shot, ki je podkrepil pestro krmarjenje skupine skozi različne momente ujetih vzdušij ter veliki finale s priljubljeno skladbo Moonlight Sky. Fantje so za zaključek nastavili fenomenalno prirejeno Hendrixovo klasiko Red House, v kateri se je Miha konkretno našopiril in skrajno razpištolil na kitari.
Tudi ta večer z Moonlight Sky je pomenil enkratno doživetje. Neverjetno osebno spoznanje, ki me vselej prevzame po ogledu njihovega koncerta je ta fasciniranost, ki ostane po koncertu. Fantje ti pustijo glodati kost po koncertu. Da. Lahko rečem da gre za neke vrste očaranost, ki te drži po koncertu. Znova je bila kitara Mihe Petrica, njegova izvedba in nastop v korelaciji izrednega solističnega slalomiranja Andraževih klaviatur in kompaktno melodične ritem linije na relaciji Moder – Zakonjšek, glavna atrakcija nastopa skupine.
Fantje so se v dodatku vrnili, da še enkrat razveselijo obiskovalce ter si dajo duška z vključitvijo drzne priredbe Billy Cobhamove klasike Stratus, vzete iz še bolj klasičnega albuma „Spectrum“ (1973)! Miha v vlogi Tommyja Bolina, Bor v vlogi Billy Cobhama itd… Kapo dol fanje! Brez plazovitega The Groove, bi publika gotovo ostala nepotešena, zato se s to pobesnelo psihadelično rockovsko zadevo izpod taktirke masivnega poltonskega riffa fantje poslovijo v luči pobalinskega rock ropota.
Moonlight Sky ostajajo tudi po tem vnovičnem doživetju v Orto baru ena glavnih rock atrakcij glasbenega gurmanstva na Slovenskem. Njihovo izročilo in vodilo sta svojskost in kvaliteta, ki jo pooseblja mojstrsko avtorsko komponiranje visokega glasbenega intelekta in širine glasbene vizije, iskanje zvočne perfekcije ter silna medsebojna usklajenost glasbenikov skupine. Slednjo so Moonlight Sky potrdili skozi skupno uro in pol dolg nastop zlasti v izvedbi avtorskega materiala iz istoimenskega prvenca, kot tudi komadih Jovano Jovanke in Red House. Da s fanti ni varno zobati češenj, potrjuje tudi dejstvo, da je prvenec skupine bil izbran za naj album meseca decembra 2007 na tujem spletnem glasbenem portalu www.progressiverockbr.com. „En’ga srečn’ga pa zdrav’ga, fantje!“
Setlista
1. When I Look Into
2. Dirty Diana
3. Jovano, Jovanke
4. Devet osem
5. So Hard To Leave Someone You Love
6. Deset osem
7. How Much?
8. Corto Maltese
9. Riggs Family Shot
10. Moonlight Sky
11. Red House
—dodatek—
12. Stratus
13. The Groove
Galerija slik
