Kraj: Klub Kotlovnica / Kamnik / Slovenija
Datum koncerta: 25.01.2008
Število obiskovalcev: 30
Cena karte: 2,00€
Klub Kotlovnica, v Kamniku, tej znani metalski meki, je delovala, dne 26.01.2008 vse prej kot to. Začetek koncerta je bil napovedan za 21.00 uro. „Malo morgen“. Tam so bili le Lady’s First, popolnoma osamljeni in polno zaposleni na tonski vaji. Nikjer žive duše spodaj. Skočimo na vroč čaj Pod grad, seveda naletimo na nekaj znanih obrazov, ki se k sreči ne zadovoljijo z grizljanjem čipsa in gledanjem cenenih sobotnih celovečercev in tako kot mi, raje poiščejo zabavo v trši različici (Cheers Pero!). Nekaj ljudi so tega dne odnesli MetalSteel, ki so igrali taisti večer v Škofji Loki, nekaj korenjakov je odšlo v Brežice na Železobeton, no 30 pa jih je le ostalo tudi za v Kotlovnico, da pozdravijo novi koncert Lady’s First. Hja bil je skrajni čas za ogled kako funkcionira bend, po mojem zadnjem obisku njihovega koncerta na Noč čarovnic (31.10.2007, Bled) – RockLine reportaža TUKAJ. Skupina je predstavljala v Kamniku tudi svojo najnovejšo okrepitev, basista Aarona iz Postojne, če sem pravilno seznanjen je bil koncert v Kamniku, po nastopu skupine, dne 12.01.2008, v koprskem Snack Baru, skupno Aaronov drugi koncert za Lady’s First.
Malo smo se zaležali Pod gradom in zamudili začetek koncerta v značilnem Lady’s First galopu z jurišnico High Machine. Lady’s First so zasedli oder ob 22.15. Upadli smo na drugo skladbo, I Want To Break Free (orig. Queen), kateri je sledila Paranoid (orig. Black Sabbath). Pestra uvertura, ni kaj fantje!
Skupina je sestavila repertoar iz dveh delov, z vmesno 20. minutno pavzo tako, da nas je čakalo dolgo rajanje. Skupini je uspel izreden podvig, ko so v majhnem klubskem prostoru vzpostavili idealne zvočne razmere. Niti kančka brenčanja ali prebijanja katerega od instrumentov ni bilo slišati, kaj šele sumljivega „požiranja“ zvoka. Odlično zvočno ravnovesje so nam ponudili. Verjetno je imel Flešo nekaj težav s spremljanjem skupine, saj je bil zaradi specifik odra v Kotlovnici s svojimi bobni zložen in oddaljen nekoliko preveč v ozadje.
Basist Aaron je vnesel v podobo Lady’s First znatno več melodije, v primerjavi s predhodnikom Čaretom, ki je tega večera opazoval nastop svojih nekdanjih rock n‘ roll kompanjonov iz publike. To se je čutilo na nekaterih prehodih, še posebej na tistih, kjer riffanje utihne in ki jih je Aaron melodično zapolnjeval ter tako opozarjal, da je možakar iz pravega testa, ki se je znašel ob pravem času na pravem mestu. Material Lady’s First je z Aaronom v postavi zaživel v novi izpopolnjeni podobi, lahko rečemo, da je dozorel za preskok na višji kakovostni nivo, kot vino z leti. Madona kaj govorim, od izdaje „911“ ni minilo niti dve polni leti. Komadi LF, Lady, Criminal, so vsi trgali do skrajnosti. Dvojec Youwda/Buco deluje že lep čas kompaktno usklajeno, kot dobro podmazan stroj in tudi to pot je skupina navduševala ob odlični uigranosti, ki so jo potrjevali obvezni Iron Maiden klasiki Hallowed Be Thy Name in The Trooper ter med njiju vrinjena Creeping Death (orig. Metallica). Domen je v obvladovanju verzov The Trooper še nekoliko napredoval, čeprav so mu ob monitorju pod stojalom mikrofona še vedno delali družbo „plonk ceglci“ v A4 formatu.
Med pavzo sva z neukročenim metal buddyjem Rokom razdrla nekaj moških s skupino v zaodrju, čas je neverjetno hitro mineval in skupina se že odpravlja, da izvede drugi del svojega repertoarja.
Hja, publika je pač publika. Tistih nekaj najbolj vztrajnih je vztrajalo, a bili so naliti kot čepi in se opotekali vzdolž in povprek pod odrom, žal je bilo ljudi resnično daleč premalo, tudi tisti, ki so se resneje prepuščali težko metalnemu eliksirju, so bili odmaknjeni od Domna in kompanije 4m in več. Kljub temu se Lady’s First niso pustili motiti in so pristopali vseskozi na vso moč. V drugem delu so me absolutno sezuli celega iz čevljev ob odlični eksekuciji Deep Purple klasike Highway Star. Youwda je nenormalno preštudiral solaže „črnega moža“. Seveda so toni metalsko cvilili, o kakšnem Blackmore soundu ni bilo niti za trenutek govora, a vidi se da ima Youwda ploščo „Machine Head“ (1972) v mezincu, svoje pa je tukaj prinesla izredna ritem naveza Flešo/Aaron. Highway Star je pomenil vrhunec odigranih priredb tega večera. Aaron in Buco sta se vseskozi zabavala ter prekrižala nekajkrat kitare. Domen je imel kar nekaj težav s prilagajanjem na majhen oder, čutilo se je, da bi skupina dobesedno poletela, če bi imela še kakšen dodatni kvadratni meter prostora. Drugi del je še dodatno zažigal, zlasti zaradi posrečene mešanice avtorskega materiala (Prazna cesta, The Game, 911) in z izjemo Metallicae, bolj „bikerskega“ nabora priredb (Enter Sandman, Sweet Child O’Mine, Walking By Myself, Motori, Kreni prema meni – Partibrejkers (!), Born To Be Wild), presentili so tudi s skladbo Billyja Idola Speed. Drugi del je bil nasploh poseben, saj so Lady’s First predstavili popolnoma novo skladbo z naslovom One Way. Tipični Lady’s First štikl, z lepo uravnovnilovko med agresijo in melodijo. Lepo je videti, da nov material nastaja, kajti to je že tiha napoved nove plošče! Skupina je koncert zaključila najprej z Domnovim opravičilom, da mu je žal ker uvodna pesem High Machine, skupini ni povsem uspela, nato pa dodal, da jo zato nameravajo odigrati znova. Lady’s First so še enkrat stresli vse razpoložljivo strelivo na Kotlovnico. High Machine, tokrat brez napake.
Odločen nastop v Kamniku, kjer so Lady’s First izgubili nedolžnost, saj so tu nastopili tako prvič. Čuti se, da fantje zorijo v izkušnjah s pridnim nabiranjem koncertne kilometrine, da so mojstri odrskih uglasitev, zvok je bil odličen. Lady’s First delujejo osveženi ob adiciji novega basista Aarona, ki ne skriva svojega bogatega glasbenega repertoarja. Njihove skladbe dosegajo v izvedbi po novem tako še večji kvalitativni učinek. To skupino krasi perfekcionizem in profesionalizem, stremijo za še boljšim, nenehna pozitivna sprememba jih žene naprej in navzgor. Kemija v skupini deluje! S takšnim zavzetim pristopom, ki ga goji skupina, so vrata nadaljnjega razvoja za Lady’s First na stežaj odprta! Brez zavor fantje! Gremo dalje!
besedilo & fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
