Kraj: Sputnik – svetovna kavarna / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 04.05.2008
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 0,00€
Če še kdo reče, da se tudi v Sloveniji ne zgodi nič zanimivega v smislu glasbenih dogodkov, naj si le pogleda seznam legend, ki so nastopile v zadnjem času. Adam Bomb, Josipa Lisac, Fred Frith, Gogol Bordello in še bi lahko našteval. Resda ne gre za zveneča imena z MTV-ja, a glasbeni gurmani jih nedvomno poznajo (ali vsaj kakšnega). Tokrat je v Ljubljano, v kavarno Sputnik, prišel David Garfield s svojo skupino The Cats.
Morda se kdo sprašuje kdo sploh je David Garfield. Gre za klaviaturista svetovnega kalibra, ki je igral že s takšnimi imeni kot so Steve Lukather (Toto), Cher, Eros Ramazzotti, George Benson in mnogimi drugimi. V glavnem, možakar si je kruh služil pri velikih zvezdnikih, ob tem pa je delal tudi za lastno dušo. V skupini The Cats so se tako znašli še basist John Pena (Christopher Cross, Tânia Maria, Larry Carlton, Steve Lukather,…), kitarist James Harrah (Madonna, Bruce Willis, Jewel, Elton John, Laura Branigan, Peter Cetera, Kenny Loggins,…), pevec Alex Ligertwood (šestnajst let je pel pri Carlosu Santani) ter novinec Forrest Robinson na bobnih, ki je zamenjal bivšega Zappovca Chada Wackermana.
Že začetek je nakazal, da bomo priča divjemu koncertu. Za uvod so odigrali jazz-rockovski instrumental in ob koncu vključili še par akordov iz Sunshine of Your Love tria Cream. Nadaljevali so z mešanico avtorskega gradiva in priredb, med katerimi so izstopale Strawberry Fields Forever zasedbe The Beatles, Georgy Porgy zasedbe Toto ter Layla Erica Claptona. Možje so nenehno preklapljali stile. Funk, smooth jazz, blues, fusion, soul, AOR, pop, rock – nič jim ni tuje. Vse sloge so odigrali suvereno, kar je prav gotovo posledica tega, da so skozi leta igrali s toliko raznovrstnimi glasbeniki.
Ob koncu koncerta se jim je na odru pridružila tudi ljubka Neisha, ki je bila bolj v vlogi spremljevalne pevke in pa paše za oči (ali eye candy kot bi rekli angleško-govoreči domorodci). Pravzaprav se mi zdi njena vključitev nepotrebna, saj so možje obvladali oder. Po mojem so to triki, s katerimi bi se morali posluževati glasbeniki, ki sami niso tako sposobni, da bi odigrali tako vrhunsko. Pri mačkah je pa bilo vse prej kot to. Občinstvo je bilo razigrano, glasbeniki pa nakurjeni, tako da se mi je Neisha zdela le distrakcija, kot Tinkara Kovač, ki smo jo lahko videli nastopati na skoraj vsakem večjem koncertu, preden je šla na porodniški dopust. Ne razumite me narobe, Neisha je zelo simpatična punca s super glasom, a nisem videl potrebe, da bi jo glasbeniki takšnega kova uporabili. Morda je šlo le za ukano, s katero so želeli publiko še bolj pridobiti na svojo stran.
David Garfield se je izkazal kot prvovrstni klaviaturist. Brez težav je preklapljal med bluesom, funkom, smooth jazzom, fusionom, rockom, soulom in AOR-om. Nekajkrat se je s prenosljivim sintetizatorjem sprehodil med občinstvom in ga skušal še dodatno podkuriti, kar mu je tudi uspelo.
Pevec Ligertwood občinstva ni zabaval le s svojim izjemno dobro ohranjenim glasom, temveč tudi s svojimi odštekanimi plesnimi točkami, ko je deloval kot kakšen dvajsetletnik. Sploh mu ni videti, da je star že enainšestdeset let. Dokazal se je kot pravi frontman in sploh se ne čudim, da ga je Carlos Santana tako dolgo imel pri sebi. Poleg izjemnega soulovskega glasu, s katerim še vedno brez težav dosega vse najnižje in najvišje lege, ima tudi prepotrebno karizmo.
Zame je bil zmagovalec večera kitarist James Harrah. Poleg Davida Garfielda je bil najbolj opazen in skupaj s klaviaturistom sta odigrala tudi levji delež solaž. Predvsem je bil impresiven njegov čist zvok in melodičen slog igranja. Vidi se, da igra z občutkom, vendar pa ima tudi tehniko v mezincu.
Še en izkušen član je basist John Pena, ki prav tako ni skoparil z znanjem. Nekaj solaž in celotno igranje brez napak so dokaz, da gre za vrhunskega basista, ki brez pomisleka spada ob bok največjim.
Bobnar se je izkazal kot izvrstna zamenjava za mnogo bolj izkušenega Chada Wackermana. Vnesel je ogromno mladostne energije, katere starejši člani The Cats na prvi pogled ne potrebujejo, a gotovo pride prav. Mestoma se je izkazal z ritmično kompleksnimi solo vložki, kjer se človek lahko le čudi.
Možje niso le izjemni posamezniki, tudi kot skupina so se izkazali. Vidi se, da so pravi profesionalci, za sabo imajo že mnogo izkušenj. Nobenih tehničnih in izvedbenih težav ni bilo. Kot je bilo pričakovati, se sploh niso zmotili, vse je bilo odigrano na zavidljivem nivoju. Tudi novinec Forrest Robinson se je dobro vklopil v delo ekipe. Morda bi bilo igranje nekoliko oteženo, če bi bila vsa glasba skomponirana, a glavnina glasbe sloni na dolgih improvizacijah in solažah, med katerimi se David Garfield & The Cats ter njihova publika najbolj razživijo.
Koncert skupine, ki je pred tem nisem ne vem kako dobro poznal, je bil res vrhunski. Ne morem najti dovolj pohvalnih besed, da bi jih opisal. Upam na čim več takšnih dogodkov v Sloveniji ali vsaj v naši bližini, kjer se izvajalci ne obremenjujejo preveč z žanrskimi opredelitvami in preprosto igrajo kar jim veli srce.
Besedilo: Rok Podgrajšek
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Desert Hideaway
2. Strawberry Fields
3. Josie
4. Georgy Porgy
5. I Put A Spell on You
6. Tune for Tony
7. For The Love of You
8. Babylon Sisters
9. Low Down
10. Medley: Low Down/Stay Together/Layla/Faith…
Galerija slik
