Kraj: Hala Tivoli / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 25.11.2006
Število obiskovalcev: 8200
Cena karte: 9500 SIT
Bryan Adams tretjič v Sloveniji, tretjič v nabito polnem ambientu – v družbi več kot 8.000 glave množice. Ni kaj. Kapo dol. Spravit toliko Slovenčkov vkup. Zapleti s prevzemom akreditacije, spet stara zgodba za področje Evrope, ki ga pokriva uradno ozemlje Slovenije. No potem, ko sem se počutil kot polit cucek, zaradi izkazanega odnosa organizatorja do novinarskega dela, je negativno ozračje, ki ga je širil moj prizadeti ego, razelektril stari dobri Vene – pob’č vselej židane volje, ki je za ta večer pripravil nov sočen repertoar smešnic izdelanih seveda v sebi lastni režiji, s katerimi nas je uspešno zabaval.
Koncert se je začel ob 20.14 in temperatura v veliki hokejski dvorani je takrat merila 23°C. Adams je stopil na oder s svojo sobno strežbo (Room Service) in veseljačenje se je pričelo. Možakar je s svojo preverjeno ekipi v kateri sta stalni stranki, preizkušena in Bryanu zvesta spremljevalca in mojstra svojih veščin bobnar Mickey Curry ter kitarist Keith Scott, nizal uspešnico za uspešnico, skozi kompakten nastop polnih dveh ur.
Pri skladbi When You’re Gone je po pričakovanju poklical na oder izbrano deklino iz publike. To pot je bila to Veronika iz Ljubljane, ki je presenetila s svojo sproščenostjo tudi samega Bryana. Skupaj sta odpela skladbo, punca je šokirala z obvladovanjem besedila in petjem skladbe, s plesnimi gibi,… heh. Slovenke se znajo dobro tržiti, v pravem trenutku torej! Veronika je talentirana in brez sramu, ni kaj. Čestitke. Do Bryana Adamsa ni imela distance in možakar si je med nastopom celo pokril glavo s temno brisačo, da bi se lažje naredil nevidnega, kajti punca nikakor na odru ni brzdala svojih strasti in bi ga tudi živega pojedla. Izredno prikupen trenutek, ki je popestril druženje s kanadskim rockerjem. Bryan je izmenjal široko paleto kitar tipa Gretsch 6120 med koncertom.
Zvok? Prepotiho! Med koncertom smo brez težav lahko klepetali in recepcija slušnih organov je bila ob tem vseskozi neovirana. Celo več. Zvok je difuzno pojenjal z oddaljenostjo od odra in baje so v zgornjih vrstah tribun glede tega utrpeli največje izgube. Sicer pa je v parterju vladala uravnovešena zvočna slika. Le malo bi še dvignili reglerje, pa bi pokalo kot se šika. Kljub temu ima Bryan repertoar, ki za šalo izvablja vzdihe ženskih src. Tudi to pot so prednjačile v ustvarjanju hrupa množice ženske in nekajkrat družno sprožile glasne salve, ki so mejila na občutek histerije. Bryan je morda nekoliko pretiraval v repertoarju z svojimi uspavankami. Verjetno to punc niti ni kako posebno motilo. Teh baladesk je bilo le morda kanček preveč, nasploh pa je zmotilo zaporedje dveh in sicer Have You Ever Really Loved A Woman in Everything I Do. Nadaljevanje je kričalo po čem tršem, rockersko navitem, a ta občutek nikakor ni uspel polno zaživeti.
Kar je bil absoluten plus koncertu, je bila postavitev samega odra, ki je bil „raztegnjen“ praktično po vsej širini dvorane, prav tako pa je prispevala k atmosferi sama izbira odrske osvetlitve, s katero je bil poudarjen 3D efekt ob katerem je oder deloval še večji, kot je bil v resnici.
Kot rečeno! Hit za hitom! Ljudje so se izkazali v odličnosti interpretacije Bryanovega materiala in tega večera preprosto ni bilo niti kančka strahu, kateri bi lahko vzbujal dvom, da bi se lahko karkoli izjalovilo. Publika je vseskozi čvrsto dihala z Adamsom in mu nudila izredno podporo. Ko si se ozrl preko dvorane, so na trenutke prav vse roke dvorane molele visoko v zrak, od parterja preko vseh vrst tribun, ne glede na oddaljenost od odra. Družno!
Po izteku regularnega dela, so se na oder vrnili k prvemu dodatku prav vsi. Prvi bis je bil glasen, potem pa je Bryan „nagnal“ svojo legijo v zaodrje pod tuš, sam pa prijel v roko akustično folk kitaro firme Martin in ogovoril občinstvo, da je vsak njegov koncertni večer vedno drugačen. Nikoli ne moreš namreč napovedati kaj se bo zgodilo. In to pot je iskreno poudaril, da se preprosto počuti fenomenalno ob takšni publiki, kot ga je nocoj pričakala v Ljubljani. Prisrčno se je zahvalili Sloveniji za izkazano podporo in odigral sam pred nabito polno dvorano v spremstvu publike 4 akustične skladbe. Dogodek je zaključil z mušketirsko All For Love. Ura 22.14, temperatura v dvorani je dosegla 25°C. Konec.
Bryan je skočil z odra ter se rokoval prav s slehernim oboževalcem, ki ga je spremljal med koncertom v prvi vrsti. Med njimi je kar nekaj deklin doživelo čustven izbruh, recimo temu nekaj kar lahko meji tudi na histerični delirij in te svojih solz pač nikakor niso mogle zadržati (se je videlo na projekciji dveh enormnih ekranov). To pot je šlo za klasični rock koncert, brez Bryanovih izletov v latino akustične mlačne eksperimentalne vode, kar je prispevalo še dodaten plus k celotni sliki. Po izmenjavi energije med publiko in Bryanom skozi polni dve uri in tesno medsebojno komunikacijo, je tako koncert, če pustimo skoparjenje z decibeli v celokupnem koncertnem zvoku, dosegel univerzitetno „deset“. Devet torej.
Setlista
01.Room Service
02.Somebody
03.Open Road
04.18 ‚til I Die
05.A Night To Remember
06.Can’t Stop This Thing We Started
07.Back To You
08.Think Of You
09.Summer Of 69
10.Have You Ever Really Loved A Woman
11.Everything I Do
12.Cuts Like A Knife
13.When You’re Gone
14.It’s Only Love
15.This Time
16.Heaven
17.The Only Thing That Looks Good On Me Is You
—dodatek 1.—
18.Cloud Number 9
19.Run To You
20.Here I Am
—dodatek 2.—
21.Please Forgive Me
22.When You Love Someone
23.Straight From The Heart
24.All For Love
