Izvajalec: Bolin, Tommy
Založba: Columbia Records
Izid: year
Bolinova glasbena vsestranskost je vsem dobro znana. V svoji kratki glasbeni karieri nas je kot član Energy, The James Gang ali pa naprimer na Cobhamovem Spectrumu v to brez problema prepričal. Vendar pa Private Eyes drži v Tommyevi zgodbi posebno mesto. Album je bil namreč posnet samo šest mesecev pred njegovo smrtjo, 4. decembra 1976, v hotelski sobi v Miamiju. Medtem, ko na Teaser sodeluje predvsem z „najetimi“ glasbeniki, pa nam Private Eyes predstavi prvi „uradni“ Tommy Bolin Band, za katere kitarist na albumu pravi, da so „najboljša skupina s katero je kadarkoli imel čast delati“.
Posebej velja omeniti deklino z imenom Norma Jean Bell, ki s svojih funky obarvanim saksofonom, zaznamuje uvodno Bustin‘ Out For Rosie. Punca, ki je poprej ustvarjala z Frankom Zappo pravi, da ji je Bolinovo igranje najbolj pisano na kožo, kar se na „Rosie“ lepo vidi. Značilna lahkotnost in mehkoba Bolinove kitare, ki jo ponovno lepo dopolnjujejo saksofonski aranžmaji nosi naslov Sweet Burgundy. Čisto nasprotje, epska devetminutna Post Toastee, je v bistvu neke vrte dolgi jam, kjer si Tommy prvič da duška. Pesem, ki je bila pogosto uporabljena kot špica Friday Night Rock Showa danes na žalost že pokojnega Tommya Vancea, na celotnemu albumu najbolj izstopa. Kot zanimivost velja omeniti, da je ta pesem, ki govori o zlorabi drog, zaključila Bolinov zadnji koncert, po katerem je 10 ur kasneje tudi umrl. Zanimivo pa bi bilo slišati originalno verzijo pesmi, saj je ta albumska skrajšana različica sicer dvakrat daljšega originala. Bolin nadaljuje v svojem stilu in sicer spet v vedno dobrodošlem „dialogu“ z Normo. Očitno si je imel par na albumu dosti za povedati. Že prej omenjena vsestranskost Bolinovega igranja se kaže z Gypsy Soul, sicer bolj jazz – bossa nova zadevi. Njegov umirjeni, skoraj šepetajoči vokal, pa da skladbi še poseben čar. Podobnega vokaliranja smo deležni na sicer čisto drugačni Hello Again. Ta akustična mojstrovina, začinjena z nežnim zvokom fagota in orkestralnimi aranžmaji, odpelje poslušalca daleč stran. Povsod prisotno otožnost pa na koncu prežene bolj razgibana You Told Me That You Loved Me, katere navdih je verjetno Tommyevo razmerje z dolgoletno prijateljico, ki je kasneje hodila z Glennom Hughesom!!
Private Eyes nam Bolina kaže v luči, kot še nikoli pred tem. Ker nikoli ni bil le „hard Rocker“, se je zelo rad spogledoval z različnimi glasbenimi zvrstmi, kar nam lepo pokaže na tem albumu, ki ga lahko štejemo med njegove večje mojstrovine. Sama lahkotnost njegovega igranja je preprosto osupljiva in samo predstavljamo si lahko, kakšnega mojstrstva nas je oropala njegova prezgodnja smrt.
Zasedba
Tommy Bolin – kitara,vokal,klavir
Norma Jean Bell – saksofon,vokal
Mark Stein – klaviature,vokal
Reggie McBride – bas,vokal
Bobby Berge – bobni
Bobbye Hall – tolkala
Carmen Appice – bobni
Produkcija
Tommy Bolin
Seznam skladb
1.Bustin‘ Out For Rosie
2.Sweet Burgundy
3.Post Toastee
4.Shake The Devil
5.Gypsy Soul
6.Someday Will Bring Our Love Home
7.Hello Again
8.You Told Me That You Loved Me
