Izvajalec: Veronica
Založba: Nika Records
Izid: year
Ocena: 3.8/5
Veronica je instrumentalna zasedba iz Celja, ki je bila ustvarjena v 90ih letih prejšnega stoletja. Ime skupine lahko da je prišlo iz imena celjske plemkinje in prve ženske obtožene čarovništva v Sloveniji, Veronike Deseniške. Zase pravijo, da so eksperimentalna skupina. Osebno mislim, da je to kar dober opis, ker jih je zelo težko uvrstiti v neko bolj določeno kategorijo. A glede na to, da naj bi bila ta zasedba eksperimentalna, sempričakoval, da bo težje dostopna. A temu sploh ni tako. Glasba je izredno melodična, prikupna in ti hitro priraste k srcu.
Za skupino Veronica bi lahko rekli, da piše glasbo za filme. Predvsem gre za izredno atmosfersko glavo, ki temelji predvsem na zanimivih melodijah raznih klaviatur in na ritmičnih vzorcih bobnarja. Matej Oset in Franc Podgoršek sta tudi avtorja vse glasbe na tej plošči, a kljub temu ne potrebujeta toliko pozornosti, da bi morala zasenčiti vse gostujoče glasbenike. Vsak dobi svojo priložnost in vsak se izkaže. Čeprav Oset in Podgoršek ustvarjata bolj čustveno glasbo kot pa pretirano kompleksno, bi bilo napačno, če bi sklepali, da njuna glasba nima vsebine in strukture. Na trenutke so posamezne skladbe lahko precej težavne in strukturirane, upal bi si celo trditi, da sta Oset in Podgoršek privrženca progresivnega rocka, saj so gotovo prisotne prvine tega žanra. Kot sem že rekel, skladatelja večinoma gradita na atmosferah, a ti ambienti niso takšni, ki ne bi nikamor vodili. Pesmi imajo večinoma zanimive zgradbe, ki so postopoma nadgrajevane.
Čeprav sta Oset in Podgoršek skladatelja, od njiju ne pričakujte kakšnih hujših solaž. Takšne zadeve raje prepuščata gostom, sama pa se raje osredotočata na kompozicije in aranžmaje. Predvsem je treba izpostaviti nekaj izredno kvalitetnih kitarskih vložkov, ki so tehnično dovršeni, a ne pretirano postavljaški, na trenutke celo podobni vložkom Davida Gilmourja iz skupine Pink Floyd. Ta glasba ni takšna, da bi se bilo potrebno peteliniti na inštrumentih, čeprav sploh ne dvomim, da so vsi člani zasedbe Veronica več kot sposobni hitro premikati prste.
Zanimiva posebnost tega albuma je, da so knjižica in vstavek pod pladnom narejeni iz lesa in ne papirja. To da albumu še neko dodatno organsko sestavino, poleg samega naslova seveda. Ni kaj, sama ideja grafičnega oblikovanja na lesu je precej izvirna, saj je nisem zasledil še nikjer drugje.
Ta CD je sicer zelo kvalitetno narejen in tudi napisan, a kljub temu je nekaj pomankljivosti. Pesmi so preveč podobne ena drugi in gradijo na istih principih. Tudi iz stališča samega skladanja kompozicije sledijo več ali manj istim vzorcem. Na srečo sta Oset in Podgoršek očitno dovolj dovzetna za to, saj sta do albuma Triac v glavnem te stvari popravila. A vendar je treba priznati, da so mi same melodije na tem albumu bolj pri srcu kot na Triac. Škoda je le, da aranžmaji niso nekoliko boljši.
Veronica je gotovo skupina, ki si zasluži več pozornosti, saj si upa tvegati in hoditi po svoji poti. Oset in Podgoršek nista omejena s strani založb. Ustvarjata to kar si želita. Tudi sama grafična podoba je njuna zamisel. Če bi si več skupin upalo slediti svojemu srcu in ne eurom, bi bilo na svetu več kvalitetne glasbe. Osebno upam, da bo Veronica še dolgo ustvarjala glasbo zase in ne za množično občinstvo, saj bi si od nje želel videti še mnogo dobrih stvaritev. Zsi se mi pa tudi, da najboljše stvaritve še sledijo.
Priporočeno.
Album lahko kupite le tako, da kontaktirate Franca Podgorška prek njihove spletne strani.
Zasedba
Matej Oset – klaviature
Franc Podgoršek – tolkala
Igor Bezget – kitara (3, 6, 8, 9)
Aleš Uratnik – kitara (4, 5)
Cveto Polak – bas kitara (3, 4, 6, 7, 9)
Aleš Ulaga – bas kitara (1, 2, 8)
Produkcija
Matej Oset, Janez Rak
Seznam skladb
1. Quercus 5:42
2. Tilia 5:47
3. Prunus 5:18
4. Pinus 4:28
5. Fraxinus 6:15
6. Fagus 4:40
7. Acer 3:40
8. Larix 4:59
9. Juglans 6:08
