Izvajalec: Sleepy Jackson, The
Založba: EMI Records
Izid: year
Ocena: 4.5/5
Personality je album, ki bi lahko bil posnet na koncu 60ih ali začetku 70ih let prejšnjega stoletja, vendar založen in pozabljen vse do ponovnega odkritja vse do danes.
No, in kljub temu, da je to zelo aktualna stvaritev, ne izdaja nikakršnih smernic, ki bi jo lahko pomagale uspešneje umestiti v kakšen sodobnejši okvir popularne glasbe. Če bi bil že ravno prisiljen k primerjavi, bi lahko navedel le, da je na nek način lahko, zares daljni sorodnik albuma At War With The Mystics skupine The Flaming Lips.
Personality je torej druga stran glasbenega poglavja skupine The Sleepy Jackson, katere vodilni član je Luke Steel. Prvenec, Lovers, je izšel leta 2003 (prav tako za EMI) in je bil nekakšen glasbeno manjši predhodnik temu albumu, manjši izključno zato, ker je ta pravi polifonični orjak! Vse na njem je pripeljano do same skrajnosti – veliko zvoka, veliki aranžmaji, veličastna produkcija, na trenutke je vsega v bistvu že preveč! Potrebnih je vsaj nekaj poslušanj, da celota sploh dobi nekakšno živečo, poslušljivo podobo, drugače je lahko vsa ta zvočna nasičenost že prav zadušljiva. Vendar, ko se enkrat prebijemo skozi to gosto glasbeno atmosfero, najdemo zelo prijetne glasbene napeve, ki se radi obdajajo s harmonijami, katere poznamo še iz črno-belih časov ali pa iz kasnejših solističnih albumov Johna Lennona. Čeprav se drugače, na splošno, dela skupine Sleepy Jackson napajajo predvsem iz sicer prav tako bogatega glasbenega opusa, a nekoliko manj opevanega Beatlea, Georgea Harrisona.
Ko pa enkrat album sprejmemo za svojega oz. bolje rečeno, ko nas enkrat album sprejme za svoje, pa zlahka odkrijemo, da je znotraj teh dveh osebnosti (ena je pajek, druga je ptič!) veliko različnih stvari, ki ponujajo dolgotrajen in večplasten užitek. Kot je napisal sam Luke Steel, v neke vrsto spremno besedo, ki krasi notranjost ovitka, „A nightmare is a restless song, a placement. A dream is a blessing. I asked for both and I got both. As one.“
Eno brez drugega torej ne gre in ta album ponuja oboje. Hkrati!
Razumljivo je, da je album naletel na zelo različne odzive, za tako svojeglavo stvaritev bi bila kakršna koli drugačna reakcija že prav sumljiva! Vseeno pa (lahko) nudi, s svojo poletno razposajenostjo, veliko zadovoljstva, bodisi poslušan v celoti ali pa z izborom samo posameznih skladb, ki se za čuda pokažejo v sijajni luči predvajane tudi posamič.
Nekoliko bolj za glasbene sladokusce, kot za vsesplošen okus!
Zasedba
Luke Steel – vokal, kitara
Malcolm Clark – bobni, klaviature
GOSTJE:
Orkester 20/20 (20/20 Orchestra)
Davey Lane – kitara,
Dave Symes – bas kitara
Felix Bloxsom – tolkala, klaviature, kitara
Kim Moyes – vibrafon, tolkala
Jim Moginie – kitara
Mathew Goulbourn – kitara
Nick Summers – pedal steel
Anthony Kable – pozavna
Scott Horscroft – električne klaviature, kitara
Julian Hamilton – klaviature
Juanita Tippins – spremljevalni vokali
Ben Hurton – french horn
Robert Woolf – bas, klaviature
Produkcija
Scott Horscott & Luke Steel
Seznam skladb
01. You Needed More
02. Devil Was In My Yard
03. God Lead Your Soul
04. Work Alone
05. God Knows
06. I Understand What You Mean But I Just Don’t Agree
07. Miles Away
08. Higher Than Hell
09. Play A Little Bit For Love
10. Don’t Say
11. You Won’t Bring People Down In My Town
12. Dream On
13. How Was I Supposed To Know
Trajanje albuma: 42:52
