Avtor: Rok Klemše
Izvajalec: Sonne Adam
Založba: Century Media
Izid: year
Trajanje: 41:44
Ocena: 3.5/5
Ne zgodi se prav pogosto, da reklamna nalepka na ovitku cd-ja, ki glasbo v svoji notranjosti (ponavadi) primerja z mnogo večjimi in bolj znanimi imeni, tudi v resnici drži. Če je mogoče na neki plošči slišati slab power metal z vreščečim vokalistom in butastimi besedili o palčkih, vilincih, samorogih in drugi fantazijski navlaki, to ne pomeni, da je ta bend najmanj življenjsko nujen za fene Blind Guardian, kot običajno z velikimi črkami piše na omenjenih nalepkah. V primeru prvenca izraelske zasedbe Sonne Adam pa enkrat za spremembo povsem drži, kar trdi nalepka – za fene Morbid Angel, Asphyx in starih Paradise Lost.
Izraelski dvojec Sonne Adam na albumu Transformation namreč ponuja prav to, kar smo vajeni ob omembah treh legendarnih metal imen; surov, umazan death metal cepljen z bogato dozo morbidnih, počasnih in kotalečih se doom metalskih delov. Sonne Adam, kar v grobem prevodu pomeni Sovražiti človeštvo, točno tako mizantropično, temačno in demonsko tudi zveni. Plošča je popolnoma neposreden, brutalen napad starošolskega death metala, ki zveni kot bi bil posnet nekje globoko pod zemljo, v prostrani temi in samoti. Kitarski riffi imajo tako globok, umazan in surov zvok, da vse skupaj zveni kot zamolkel krik največjega gneva do vsega kar smrdi po človeškem. Sonne Adam so blasfemični kot Morbid Angel, surovo doomerski kot zgodnji Paradise Lost, povrh vsega pa te počasi pregazijo z tankovskimi gosenicami in gromečim zvokom, ki spomni na Asphyx. Atmosfera, ki jo ustvarjajo zamolkle, debelo zveneče in izredno nizko uglašene kitare je peklenska! Preprosti, močno reverbani riffi se počasi kotalijo drug za drugim, Davidov pa vsake toliko občasno precej enolično glasbo poživi z nezemeljsko zvenečimi solažami, ki odmevajo kot zlovešči koraki v temi. Bobni predstavljajo potresno podlago riffom in so prekleto razgibani, kar je za old-school death/doom metal precej presenetljivo. Prav bobni občasno glasbo precej pohitrijo, ko padejo v enega svojih izletov in razgibanih prehodov. Davidov, ki je odigral prav vse inštrumente je svoje delo opravil zares odlično. Sonne Adam pa kljub temu ne znajo ustvariti death/doom atmosphere, ki bi se ji dalo prisluhniti kadarkoli, kar obvladajo Asphyx. Nasprotno, Transformation je izredno težka plošča, za poslušanje katere moraš biti prave volje. Največji minus predstavljajo kitarski deli, ki se znajo včasih prav nesramno, enolično vleči, kot iztrgano drobovje. A k sreči počasno riffovje popestri globok, brutalen in zloben Dahanov vokal, ki zveni kot mešanica Davida Vincenta (Morbid Angel) in Martina Van Drunena (Asphyx). Čeprav njegovo izprijeno žalovanje na trenutke izpade nekoliko monotono, preseneti hipnotična narava vokala in čistost ter razumljivost vokalnih linij.
Transformation nikakor ni lahek glasbeni zalogaj, saj morate biti za njegovo poslušanje v pravem razpoloženju. Skladbe niti približno ne pridejo v ušesa hitro, temveč se vanje počasi plazijo kot parazit, ki postopoma povsem prevzame svojega gostitelja. Sonne Adam so s prvencem ustvarili temačen, globok atmosferičen album iz katerega se na vse strani cedi diabolično zlo. In kot tak, deluje.
Zasedba
Davidov – vsi inštrumenti
Dahan – vokal
Produkcija
Eli Pikover in Sonne Adam
Seznam skladb
1. We Who Worship the Black
2. I Sing His Words
3. Sonne Adam
4. Solitude in Death
5. Take Me Back To Where I Belong
6. Shine
7. I Claim My Birth in Blood
8. Transformation
9. Apocalypse
