Izvajalec: White Rabbits
Založba: Mute Records
Izid: year
Trajanje: 34:42
Ocena: 3/5
White Rabbits so še eni ameriški indie rockerji, nastanjeni v Brooklynu, izvirajoč iz mesta Columbia v zvezni državi Missouri. Še eni torej, ki skušajo izboriti prostor pod svobodnim soncem z lastnim glasbenim karakterjem. Skupina je s svojim bizarnim minimalizmom na kateri gradi svojo pridigo opozorila glasbeni rock univerzum leta 2007 z izdajo prvenca „Forty Night“.
Zasedba šestih članov se lahko pohvali z dvema vodilnima vokaloma in dvema bobnarjema. In vseeno govorimo o pristopih pop rock indie burleske čistega minimalizma. Skupina je tako za novi album povabila k sodelovanju producenta Britta Danielsa, ki je znan kot član skupine Spoon. In? Daniels se je izkazal za vplivnega v studiu in album „It’s Frightening“ definitivno ne skriva nekaterih vzporednic z izražanjem zasedbe Spoons. Za White Rabbits bi lahko rekli, da so še nekoliko omehčani Spoon, z vokali, ki zanimivo dolgujejo največ, zlasti v barvi in produkciji, izročilu brit popa devetdesetih, zastrižete pa lahko ob tem z ušesi tudi tisti, ki se kurite na post brit pop skupine Kaiser Chiefs ali Franz Ferdinand.
Tudi v načinu oblikovanja samih skladb, gre za kolobarjenje s klišeji osnovnih melodij in motivov. Razlika je ta, da so White Rabbits le v veliki meri zminimalizirali rockovski trušč kitar. Prva stvar, ki pade v posluh je torej čvrsta ritmika, mnogokrat podkrepljena v dialogu dveh bobnov. Tako se odpre tudi album s skladbo Percussion Gun, ki je v tako plasiranem elementu ena najzanimivejših stvaritev samega albuma. Odlično poglablja zvočno sliko skupini tak trik v skladbi They Done Wrong/We Done Wrong, ki vsa bo zaradi zapeljivega plesnega ritma sam po sebi silil v gibanje. Sicer pa služi uporaba klaviatur in kitare zgolj kot dopolnilo. Skupina že v tej skladbi mnogokrat uporabi ponavljajoči ton klaviatur (piano), ki le podkrepljuje ritmičnost skladb, kot npr. tudi kasneje v The Lady Vanishes ipd. Temu se skozi album le stežka izognejo.
Kitare nosijo naraven, organski značaj. Poleg brenkanja preprostih akordov, mnogokrat uberejo trivialno „berljiva“, čisto zveneča, enoglasja, sestavljena iz vsega nekaj tonov, ki jih skupina uporablja za priložnostno okrasje, zlasti na prehodnih delih, na pasažah med kitico in refrenom. S tem razgibajo dinamiko. Veliko zvoka pa zapolnijo tudi z vokalnimi dueti (Rudi Fails) Prej je bilo omenjeno ponavljanje motivov. Zlasti preproste rabe klaviatur. To deluje hipnotično, a obenem silno lahko prebavljivo. Radiu in MTVju potencialno silno všečno v današnjem času. Tisočkrat prežeti stari, a preizkušeni trik, ki v bolj bizarnih razsežnostih prinaša uspehe raznim Killers ali Snow Patrol.
White Rabbits so Američani, ki zvenijo angleško. Kreirajo mračno atmosfero, a obenem čutiš v vokalnem „Gallagherstvu tudi nekaj Dylanesk“ (Company I Keep). Nadalje pa so možna v teh repeticijah uporabljenega minimalizma primerjanja celo s skupinami kot npr. Radiohead, The Walkmen in Underworld.
White Rabbits z „it’s Frightening“ še jasneje definirajo podobo indie rock zvoka. Zvenijo sladko, preprosto, hitro nalezljivo. Ne komplicirajo v ničemer. Motivi so jedrnati, skladbe jasne ter kompaktne. Ob tem skupina izraža tudi globoko čutenje melodiji, ki jo izraža v svoji definiciji glasbenih pristopov dosledno in učinkovito. Grajena atmosfera zna biti blago strašljiva na trenutke, kot je to denimo v skladbi Lionesse, kjer skupina zgradi kontrastno trodimenzionalno vzdušje na relaciji sobivanja disonantno ubranih klaviaturskih pobegov, hrupno podkrepljene ritmike in visoko zagledanih melodičnih vokalih. To pa ni nujno. Občasno strašljivost lahko dosegajo v sanjavi skladbi, kot je Midnight And I tudi drugače, kjer kontrastno razmažejo kitarski akord ob spremljavi mračnega dotika klaviatur.
„It’s Frightening“ ne prinaša glasbene revolucije, pač pa gradi na reciklaži. Zgleduje se po trendih in si skuša izboriti svoj prostor. Trende v indie rocku skuša obdelati po svoje. Največji adut skupine je gradnja preprostih, a čvrsto podkovanih ritmov na katerih leži melodično dorečena izpoved vodilnih motivov. Atmosfera je večinoma mračna in dejansko deluje album v skladu z naslovom „preplašeno“. Čas bo pokazal ali je trg prenasičen, ali pa je prostora dovolj za novo zgodbo o komercialnem uspehu. V tem oziru je vredno upoštevati dejstvo, da talent (o katerem roko na srce dejansko na „It’s Frightening“ ne zvemo veliko) ne igra tolikšne vloge, kot volja založb in radijskih frekvenc, da iztržijo konkretni „cekin“ tudi iz skupine White Rabbits. „It’s Frightening“ ni inteligenten album v smislu svežine in kreativnega navdiha, ki bi znala presuniti in poslušalca navdušiti, pač pa zlasti previden album, ki želi ugajati mnogoterim, zlasti manj zahtevnim, poslušalcem.
Zasedba
Gregory Roberts – vokal, kitara
Stephen Patterson – vokal, piano
Alexander Even – kitara, spremljevalni vokal
Brian Betancourt – bas kitara
Matthew Clark – bobni, tolkala
Jamie Levinson – bobni
Produkcija
Britt Daniels
Seznam skladb
1. Percussion Gun (3:08)
2. Rudie Fails (3:24)
3. They Done Wrong / We Done Wrong (4:30)
4. Lionesse (3:10)
5. Company I Keep (4:10)
6. The Salesman (Tramp Life) (2:50)
7. Midnight and I (3:34)
8. Right Where They Left (3:29)
9. The Lady Vanishes (3:29)
10. Leave It at the Door (3:00)
